Stari rek pravi, da jemo zato, da živimo. A za Francoze velja ravno obratno. Prehranjevanje zanje ni le zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb, ampak vsakodnevni užitek, družabni trenutek, pravi obred. Med kosilom ali večerjo uživajo ob vinu in predvsem veliko govorijo. Svetovna slava francoske kuhinje pa ni naključje, ampak zmes trdega dela, umetniške žilice in dosegljivosti sredstev od samega srednjega veka dalje.

Ko po mestnih ulicah iz vseh pekarn zadiši po krofih, vemo, da bomo prej ali slej srečali skupino klovnov, princesk, dvonožnih mačk, popačenih znanih osebnosti in neizprosnih kurentov. Danes skoraj nihče več ne pomisli na religiozne, kaj šele poganske korenine pustnega obdobja, saj večini pust pomeni predvsem čas karnevalov in maškarad. Mnoge v tem času muči vprašanje, kaj dobrega bi tokrat ponudili za pusta hrusta – tradicionalne krofe, morda krhke flancate in sladke miške ali pa kaj izvirnejšega, morda celo slane miške. Pustni krofi so nenavaden fenomen, saj jih z užitkom jedo tudi tisti, ki nanje med letom niti ne pomislijo. Krof je med letom pač samo krof, za pusta pa postane pustni krof in takrat je preprosto treba pojesti vsaj enega.

Zima ne prinaša le hladnejšega vremena in snega, prinaša tudi zmanjšano odpornost organizma in njegovo večjo dovzetnost za okužbe zgornjih dihalnih poti. Gripa in prehladi so stalnica zimskega časa. Zato pišemo o tem, kako okrepiti imunski sistem na čim bolj naraven način. Ker je zmožnost uspešne obrambe organizma proti infekcijam močno zmanjšana ob pomanjkanju vitamina C, se bomo posvetili naravnim virom vitamina C.

Nož je eno najpomembnejših orodij vsakega kuharja. Ni pa vsak nož za vsako roko in čeprav se klasične tehnike rezanja z leti niso bistveno spremenile, so z razvojem tehnologije napredovali materiali in način proizvodnje nožev, oblike rezil in držal, tehnike brušenja nožev in rezalne deske, zato je morda čas, da prevetrite svojo kuhinjo.

Preverite pravila in splošne pogoje najnovejše nagradne igre.

Še preden so mestne ulice in trge osvetlile lučke, ki naznanjajo novoletna praznovanja, je v kuhinji znanega chefa Primoža Dolničarja že vse dišalo po adventu. V tej kuhinji sredi Ljubljane je čarobni predbožični utrip ustvarila Nemška turistična organizacija in tako spomnila, da je Nemčija dežela najlepših božičnih sejmov.

Kot pravi, ji je bilo delo v gostinstvu namenjeno. Nekako samoumevno je namreč bilo, da bo Tanja Pintarič nadaljevala zgodbo svojih prastaršev in postala predstavnica četrte generacije gostilne Rajh.

Zveni čudno, gre pa za vse pijače, katerih alkohol, nastal iz naravnih sladkorjev z alkoholno fermentacijo, je koncentriran z destilacijo (»žganjem«). Postopek so poznali že stari Egipčani, uporabljali so ga tudi v antični Grčiji, Feničani pa so ga ponesli po Sredozemlju, od koder se je kmalu razširil po vsej Evropi. Bistvo postopka je, da se zaradi različnih vrelišč voda in alkohol uparita pri različnih temperaturah. V posebno oblikovanih kotlih se alkoholni hlapi ločijo od vodnih in tako nastane tekočina z višjo vsebnostjo alkohola. Osnovni naravni surovini sta škrob in sladkor, ki sta v žitaricah in sadju.

Znamenite dunajske slaščičarne in kavarne so svet v malem. Mnoge turistične brošure Dunaj opisujejo kot svetovno prestolnico kave in slaščic, a čeprav statistično to ravno ne drži, je res, da so kavarne in slaščičarne del bogate dunajske tradicije in segajo čez meje kulinarike. So del kulture in način življenja, ki je včasih sladko, včasih grenko.

Izsledki številnih znanstvenih raziskav so pokazali, da so nujni sestavni del zdravju prijazne prehrane prav urejene prehranjevalne navade. Te pomenijo ustaljen, iz dneva v dan in iz generacije v generacijo ponavljajoči se način in ritem prehranjevanja. Odvisne so od kraja bivanja, dela, ki ga opravljamo, načina življenja in vse bolj tudi od življenjskega standarda. Okusna hrana je vir zadovoljstva, dobrega počutja in tudi nujni sestavni del osebnega življenjskega sloga. Zdravju prijazna in redna prehrana nas krepi, preprečuje bolezni in vpliva na naše sposobnosti za delo, učenje, šport in igro. Pomembna je v vseh življenjskih obdobjih, od dojenčka, malčka, šolarja, odraslega do ostarelega. Žal se tega dejstva pogosto zavemo šele, ko zbolimo.

V: V zadnjem času sem videla po trgovinah veliko pripomočkov za sušenje solate, največkrat nekakšne plastične posode. Sprašujem se, ali je modro kupiti tako posodo in zakaj je koristna.

V: Slišala sem, da je sol v kuhinji lahko tudi v vlogi čistila, podobno kot limona. Ali je to res?

Testenine so pravi kulinarični kameleon - lahko se prilagodijo praktično vsem kulinaričnim navadam na svetu. Redke so jedi, ki so tako globalizirane, da so jih za svoje vzeli na vseh celinah, v vseh premoženjskih razredih in vseh verskih prepričanjih. In ste vedeli, da špageti rastejo na drevesu?!

Ko se je v 17. stoletju krompir iz Južne Amerike razširil v večino evropskih dežel, na Stari celini še ni bilo nobenega recepta za njegovo pripravo; bil je samo lepa okrasna rastlina. Ko pa so odkrili, da je gomolj rastline užiten, se je začela prava kulinarična revolucija, ki je mnoge rešila pred lakoto. Danes je krompir ena najbolj priljubljenih vrst zelenjave v svetu z več kot sto jedilnih sort, a kaj, ko se hkrati jezimo, da krompir preprosto ni več tisto, kar je bil nekoč.

Peneče vino ni samo vino z mehurčki. Prvo peneče vino je bolj po nesreči kot namerno nastalo ob koncu 18. stoletja v kleti angleškega trgovca z vini – ta je za angleški okus prekislemu vinu iz francoske pokrajine Šampanje dodal malo sladkorja – zato je vino ponovno povrelo in postalo peneče. Pivcem je bil nov slog vina všeč in moda se je hitro prijela. Kupci – kralji, aristokracija in premožni – so poleg soda vina iz Šampanje kupili tudi steklenice, v katere so vina napolnili, a pot do takih penin, kot jih poznamo danes, je bila še dolga.

V Sloveniji je največ oljčnih nasadov v Slovenski Istri, kjer je oljka tudi del kulturne dediščine, nekaj pa jih je še na Goriškem in v Brdih.

V Novigradu smo na 10-kilometrski poti Wine & Walk by the sea, ki poteka ob morju, med vinogradi in oljčnimi nasadi, na sedmih okrepčevalnih postajah pokusili po dve odlični vini bližnjih vinarjev in lokalno specialiteto bližnjih gostincev. Začetek jeseni na najboljši možen način za vse ljubitelje vin.

Slovenski proizvajalec testenin podjetje Mlinotest je to jesen zagnal nov obrat za proizvodnjo svežih testenin in izdelkov iz krompirjevega testa. Z veliko investicijo so postali največji proizvajalec svežih testenin v širši regiji in velik konkurent na tujem trgu.

Čeprav se je sezona nabiranja kostanja začela že konec septembra, lahko kostanje še do novembra iščemo v višje ležečih gozdovih. Ker kostanj ni občutljiv in se preprosto skladišči, je na trgovskih policah in pri uličnih prodajalcih na voljo do februarja. Dobro je vedeti, kako kostanj shranimo, kako ga zarežemo, kako spečemo ali skuhamo in kako kostanj najlaže olupimo.

»Treba je imeti zdravo pamet in vedeti, kdaj oditi. Svoje sem naredil, usoda mi je dala dosti časa in zdaj je čas, da v restavraciji moji otroci povedo svoje,« takoj pove Joško Sirk in nas pusti odprtih ust. Seveda se ne bo povsem umaknil iz La Subide, tega si za človeka, ki je s svojim trdim delom in bistrim pogledom v prihodnost gostinstva velik vzor mnogim domačim in tujim gostincem, ne bi upali niti misliti.