Shutterstock

Aleluja je tradicionalna slovenska postna jed, ki izvira predvsem iz dolenjskih krajev, poznana pa je tudi drugod po Sloveniji. Gre za enostavno postno jed, ki se je tradicionalno pripravljala na veliki petek ali na veliko soboto, ko se ni smelo jesti mesa. Aleluja je spomin na čase, ko je vladala huda revščina.

Jed iz olupkov repe

V izvirni, najbolj skromni različici, se je aleluja pripravljala iz olupkov repe. Gospodinje včasih niso zavrgle skoraj ničesar in po tem principu so shranjevale tudi repne olupke, ki so jih posušile na krušni peči. Nekaj dni pred velikim petkom so olupke namočile v vodi in do petka vodo večkrat zamenjale. Kadar niso imele časa, so olupke skuhale brez namakanja, a je to bistveno podaljšajo čas kuhe. Olupki so se tako kuhali tudi po tri ure. Kasneje se je recept nekoliko spreminjal, saj gospodinje niso več shranile vsakega olupka, ampak so alelujo začele kuhati iz sveže repe.

Recept za alelujo

Olupke repe (ali narezano svežo repo) skuhamo do mehkega (če post ni prestrog, lahko uporabimo vodo, v kateri se je kuhala šunka). Ko so olupki skuhani, jih nasekljamo in vrnemo v vodo. Lahko jih tudi zmeljemo s paličnim mešalnikom. Dodamo še česen, čebulo, korenček ali drugo korenovko po želji in juho zgostimo s podmetom iz moke (navadno bele, pogosto tudi ajdove), lahko tudi s proseno ali ajdovo kašo. Kuhano alelujo zabelimo z maslom, ocvirki ali praženo zaseko, odvisno od strogosti posta. Pogosto se postreže z žganci, kruhom ali kuhanim krompirjem.

Sodobna aleluja

Aleluja postaja vse bolj priljubljena v času, ko se skušamo čim bolj približati filozofiji kuhanja brez odpadkov in obujamo nostalgične recepte. Posodobimo jo lahko tako, da vanjo zakuhamo več zelenjave, na primer narezano stebelno zeleno, postrežemo pa jo lahko s svežim peteršiljem in na maslu popečenimi kruhki, čez katere naribamo dober zorjen sir.

Shutterstock

Regionalne različice

Na Gorenjskem je aleluja kašnata jed, podmetena z ajdovo moko, pogosto so jo zakuhali v mesno juho (razen v času posta). V Poljanski dolini so jo zakuhali z belo moko in obogatili z maslom, v Prlekiji pa so olupke skuhali v vodi, v kateri so kuhali suho meso. Kasneje so začeli alelujo kuhati iz repe in ne več le iz olupkov. Aleluja je tudi odličen diuretik, ki telesu prija tudi po velikonočnih praznikih. 

Zakaj se imenuje aleluja

Ime aleluja naj bi se nanašalo na veselje ob koncu posta in prihodu velike noči – ko se po dolgem postu končno spet lahko jedo bolj nasitne jedi.