Profimedia

Za vse to lahko uporabimo čudovito besedo – čuječnost. Žal se ta beseda v zadnjih letih pogosto uporablja tudi tam, kjer njen resnični pomen izgubi vse možnosti in vrednost. Tudi sama sem v preteklosti delala v okolju, kjer je bila čuječnost opisana kot vizija letnega delovnega načrta. O njej se je veliko govorilo in pisalo, žal pa je samo praktično delo tej viziji popolnoma nasprotovalo in se od čuječnosti oddaljevalo.

Res je, da se določene besede začnejo uporabljati in izkoriščati za promocijo, za to, da bi bili navzven videti bolje, pomembneje. Toda to uniči vrednost in pomen besed, ki poskušajo opredeliti izkušnje in življenje. Ljudje se na koncu pogosto izgubijo v teorijah in terminologiji, pozabijo pa na bivanje in delovanje.

KAJ JE ČUJEČNOST

Kaj je čuječnost, je bilo sporno tisoče let, saj različne tradicije govorijo o tem nekoliko drugače. Čuječnost je zavedanje, ki izhaja iz namenske pozornosti v sedanjem trenutku in neobsojanja. Mislim, da je ta definicija razumljiva, a hkrati skrivnostna, saj kaže na nekaj onkraj golega spoznanja in predstavlja čuječnost kot nekaj, česar ne moreš dobiti samo z razmišljanjem.

ZAVEDANJE

Z eno besedo bi čuječnost lahko opisali kot zavedanje. In zavedanje je ena od človeških supermoči, ki je veliko močnejša od misli. Na žalost je v naši družbi dobila zelo malo pozornosti, časa in spoštovanja. Od malega se učimo različnega analitičnega razmišljanja in miselne razsodnosti. Toda nikoli se zares ne posvetimo tej globoki obliki raziskovanja, ki je povezana z neposrednim prepoznavanjem stvari v zavedanju, ki se dogaja samo v sedanjem trenutku.
Če čuječnost opredelimo kot zavedanje, istočasno govorimo tudi o odnosnosti.

AdobeStock

MEDITACIJA

Čuječnost je tradicionalna oblika meditacije. Žal obstaja veliko napačnih predstav in predpostavk o meditaciji in čuječnosti. Tu lahko govorimo o budnosti, ki je univerzalna, tako kot so univerzalni pozornost in zavedanje, sočutje in prijaznost. Seveda pa je pri tem zelo pomembna sama izkušnja, ki nas vodi v spoznanje, kako veliki, lepi in celi smo v resnici.

Pogosto je ena od napačnih predstav meditacije, da se bomo z meditacijo sprostili, vse bo čudežno izginilo in bomo samo sproščeni v meditativnem stanju. Vendar težava nastane takoj, ko se odločimo priti v določeno stanje zavesti. Istočasno se že vidimo, da nismo v redu, kakršni smo, da smo nepopolni in želimo priti v posebno stanje, da bomo v redu. To stanje idealiziramo in se prepričujemo, da bi bil to velik napredek za nas. Podobno je z besedo razsvetljenje in s prepričanjem, da meditacija in čuječnost vodita do razsvetljenja, ki ga ponovno idealiziramo kot posebno stanje, v katero želimo priti. In to je pravo nasprotje osvobajajočega občutka. Zato je dobro delati ravno nasprotno in raziskovati, kako je bivati v tem trenutku, brez iskanja posebnih stanj.

ODNOSNI DEJAVNIKI ČUJEČNOSTI

Naš um – ego je preveč dejaven in včasih se je treba čuječnosti lotiti z namenom in disciplinirano. Ko želimo boljše življenje, boljše in lepše trenutke, je koristno poznati nekatere elemente – dejavnike čuječnosti, ki potekajo v medsebojnem odnosu.

BREZ OBSOJANJA

Eden od dejavnikov čuječnosti je neobsojajoči del, ki ga ljudje resnično napačno razumejo. Neobsojajoči del ne pomeni, da ne bomo imeli več sodb. To pomeni, da bomo v nekem smislu ozavestili, kako zelo obsojajoči smo, saj imamo ideje in mnenja o skoraj vsem: to mi je všeč in to mi ni všeč. Postali bomo nekako čuječi, kako nenehno ocenjujemo in sodimo sebe, druge in vse okrog nas, vendar tega ne bomo sodili.

Neobsojanje torej pomeni, da bomo spoznali, kako obsojajoči smo, in ne bomo obsojali sojenja oziroma sodnika. Pustili bomo, da se vse dogaja v sedanjem trenutku, ki ga lahko objamemo v zavedanju s pozornostjo na zelo poseben in prijazen način. Ko bomo v dobrem odnosu z zavedanjem, bomo videli, kaj se dogaja, kaj je treba prepoznati, spoznati ali izkusiti.

AdobeStock

POTRPEŽLJIVOST

Pomemben dejavnik odnosa je tudi potrpežljivosti – potrpljenje. Ko se iskreno zazremo vase, hitro lahko opazimo, kako nepotrpežljivi smo, in potrpežljivost pogosto ohranjamo kot ideal v mislih. Smo družba, ki je usmerjena k doseganju ciljev, in ko želimo priti do končnega rezultata, se trudimo, da bi prišli ven iz sedanjega trenutka, ker na cilju pričakujemo nekaj boljšega. Lahko bi rekli, da iščemo in se ženemo za boljšim sedanjim trenutkom v prihodnosti. In v tem teku, iskanju, pričakovanju postanemo nepotrpežljivi. To ni preveč modro. Pomembno je, da nepotrpežljivost prepoznamo, jo »vidimo« in v sebi začnemo krepiti potrpežljivost. To ne pomeni, da morate biti zadovoljni s stvarmi, kot so, saj si vsi želimo spremembe, kar je koristno in zdravilno.

Zavedanje o tem vas vodi k prepoznavanju svoje nepotrpežljivosti in pomaga razvijati njegovo nasprotje. Ne poskušajte se prisiliti biti potrpežljivi v določenih okoliščinah. Bodite si pripravljeni ogledati trenutke, v katerih se res ujamete v namero hitenja h končnemu rezultatu – cilju, ki potem vodi do drugega rezultata, zato nikoli niste zares zadovoljni.

ZAČETNIŠKI UM

Mojster zena Suzuki Roshi je rekel: »V mislih začetnika je mnogo možnosti, po mnenju strokovnjakov jih je le nekaj.«

Prepogosto se dogaja, da postanete strokovnjaki za vsako tematiko. Veliko ljudi je prepričanih, da o vsem ali vsaj o nekaterih tematikah vedo vse. In to je pogosto zelo omejujoče, saj vam preprečuje, da bi lahko videli širše dogajanje in sliko. Ko pravite: »Vem, kaj je to, to zelo dobro poznam,« pomislite, da mogoče ne veste. Stvar sicer poznate in jo vidite skozi svoja očala, vidite jo skozi svojo projekcijo, skozi svoje miselne konstrukcije in pripovedne zgodbe.

Tako imenovani začetniški um vam pri tem lahko pomaga, vas samo malo opozarja, spominja in reče: »Pomiri se malo; veš/ne veš, mogoče ne veš toliko, kot meniš.« Mogoče pa veste stvari, za katere niti ne veste, da jih poznate, ker vaše razmišljanje nadvladuje druge vidike vaše naravne inteligence.
Številni znanstveniki poznajo moč nevedenja in vedo, da je vse, kar veste, lahko velik problem, ker je tak um lahko slep za vse, kar je za obzorjem, v neznanem, za nekaj, česar še nihče ni odkril in videl. Začetniški um je absolutno bistven ne samo v znanstvenih odkritjih in umetniškem izražanju, ampak tudi v dejanskem poteku vsakodnevnega življenja, v družini, službi, pri meditaciji …

AdobeStock

ZAUPANJE

Zaupanje je zmožnost, ki jo imamo vsi, in dobro je zaupati v lastno zaupljivost. Recimo: pomembno je zaupanje v svojo namero, da boste živeli življenje, ki je vaše, da bo oziroma je vse tako, kot mora biti, tudi če ni vse dobro in prijetno. Zaupljivost ne pomeni, da se naivno podajate v škodljive situacije, ker si vedno zaupate. Zavedati se morate, kdaj je čas, da ne zaupate, in temu zaupajte.

Vnesite zaupanje v svoje življenje in se opomnite, da je veliko stvari, ki jim lahko zaupate. Zaupate lahko svojemu dihanju, da vas bodo noge nosile, da bo srce bílo … O teh stvareh redko razmišljate, a vas spomnijo, da se dogajajo v kateremkoli trenutku, ki je res zavestno. Seveda je pomembno, da zaupate sebi in univerzalni inteligenci.

NEPRIZADEVANJE

Ta dejavnik na prvi pogled nekako nasprotuje k ciljem usmerjeni družbi in sistemu, saj je nasprotje doseganja rezultatov. Tako v meditaciji kot v vsakdanjem življenju gre za preprosto zavedanje, da ni kam iti, nič narediti in ničesar doseči. Ko sprejmeš to perspektivo, je vse dosegljivo tukaj in zdaj. Tu gre za veliko nasprotij, gre za paradoks, ki ga ni mogoče prevesti v misli – um.

Neprizadevanje je globoko povezano z zaupanjem. Je opomnik, da lahko verjetno bolje opravite več dela z nenavezanostjo na doseganje rezultatov in ne s prizadevanjem, da bi stvar naredili. Postavite to v ospredje lastne zavesti, saj vam pomaga, da so stvari opravljene veliko hitreje. Izkazalo se je, da je neprizadevanje res uporabno, kadar ste zelo usmerjeni v cilj. To lahko vidite v profesionalnih športih, ki že uporabljajo čuječnost. Profesionalni športniki so neverjetno usmerjeni v cilje in želijo zmagati. Povezani so z izidom zmage, vendar tudi razumejo, da lahko, če se preveč navežejo na izid zmage, paradoksalno izgubijo igro.

Neprizadevanje ne pomeni, da boste postali pasivna oseba, ki nikoli ne naredi ničesar. Pomaga pregnati tako imenovano lakoto po želji zmagati. Veliko ljudi obstaja, ki so zelo uspešni na vseh področjih življenja in ki meditirajo in so čuječi, saj ne čutijo, da bi jih karkoli obremenjevalo; mogoče ravno od tod izvira njihova »tekmovalna pridnost«.

SPREJEMANJE

Sprejemanje pomeni videti dejanskost stvari, jih prepoznati in sprejeti, da so takšne. Sprejemanje ne pomeni: sprejemam vse, tako kot je. Pomeni jasno videti, kakšna je resničnost, in jo objeti v zavedanju tega trenutka. To pomeni, da ste morda prepoznali včasih tudi tisto nesprejemljivo in nevzdržno. Vprašanje je, kako biti v modrem odnosu z nevzdržnim in kaj je treba spremeniti. To nikakor ni povezano s pasivno odpovedjo oziroma odstopanjem.

Ljudje to dvoje zamenjujejo, saj mislijo, da se s sprejemanjem pasivno sprijaznijo s silami, ki so večje od njih, in ne morejo ničesar narediti. Gre za preprosto zavedanje dejanskega stanja, ne da bi poskušali karkoli od tega popraviti. Ko to stanje ali izziv vidite samo kot razplet, se sprijaznite z dejanskostjo, kakršna je, to pa vas nekako premakne in spremeni. Gre za jasno videnje, ki ji sledi ukrepanje, akcija, delovanje, ki pride iz zaznavanja storjene škode in zavzetja načelnega stališča. Sprejemanje pomeni globoko pronicljivo prepoznavanje stvari takšnih, kot so. Tudi ko vsi drugi rečejo, da je to drugače, morate zaupati sebi.

ZA KONEC …

Čuječnost je način bivanja, ne delovanja. Je tudi odnosnost, saj so vsi prej opisani dejavniki med seboj povezani in potekajo v medsebojnem odnosu.

Čuječnost je lahko namenjena raziskovanju, ali je v resnici mogoče ugotoviti, kdo smo v resnici. To je način, ki bi spodbujal nenehno učenje, ki ne vsebuje samo polnjenja glave s podatki, ampak omogoča resnično rast, ki vključuje širši pogled in vedenje, da lahko spremenimo svoj odnos do vsega in vsakogar.

Čuječnost deluje na različnih ravneh. To niso nekakšni klišeji, o katerih govorimo: zaupaj, sprejmi, ne obsojaj …! To so v resnici viri globoko utelešenega vpogleda v to, kako biti v modrem razmerju z izkušnjo, ki se dogaja navznoter in navzven. To je izkušnja čuječnosti.

Čuječnost ni koncept. To je način, kako biti v modrem odnosu z življenjem, ki se dogaja v edinem trenutku – tukaj in zdaj. In res je na neki način supermoč, velesila, ki ji posvečamo premalo pozornosti, saj jo premalo poznamo.

oa