Župani čakajo vlado z neugodnimi vprašanji: Zakaj počasna popoplavna obnova
Vladna ekipa bo v okviru delovnih obiskov v regijah danes obiskala Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino ter Velenje.
Ministri si bodo ogledali ključne projekte v Savinjsko-šaleški regiji ter izrazili podporo nadaljnjim investicijam. Obisk bo pomembna priložnost za pogovor o razvojnih in popoplavnih projektih.
Ministrska ekipa bo delo začela ob 9. uri z redno sejo vlade v Mozirju. Po seji bodo imeli ministri ločene programe z obiski v različnih delih in ustanovah po regiji. Obisk bodo sklenili s srečanjem z župani in gospodarstveniki v Velenju.
Plača v Savinjskih dolinah 10 % pod slovenskim povprečjem
Spodnja in Zgornja Savinjska dolina sta del širše Savinjske statistične regije. Spodnja Savinjska dolina je ena manjših regij v Sloveniji, saj v njej živi okoli 43.000 prebivalcev, kar je približno dva odstotka prebivalcev Slovenije.
Povprečna mesečna neto plače za Spodnjo Savinjsko dolino je leta 2023 znašala 1300 evrov neto na zaposleno osebo, kar je 10 odstotkov pod slovenskim povprečjem. Gre sicer za dolino, ki je po hmeljarstvu najbolj prepoznavno območje v Sloveniji in eno najstarejših v Evropi.
V Zgornji Savinjski dolini živi približno 16.500 prebivalcev, kar je okoli 0,77 odstotka celotnega prebivalstva Slovenije. Tudi tu je bila povprečna mesečna plača leta 2023 za 10 odstotkov pod slovenskim povprečjem, saj je znašala približno 1300 evrov. Povprečna starost prebivalcev te dolina je bila leta 2003 enaka kot v Spodnji Savinjski dolini.
Največja podjetja v Spodnji Savinjski dolini so žalski Novem Car Interior Design, Juteks Žalec in preboldski Bisol, v Zgornji Savinjski dolini pa sta BSH Nazarje in KLS Ljubno.
Župani pričakujejo pospešitev popoplavne obnove
Spodnja in Zgornja Savinjska dolina sta bili v vodni ujmi avgusta leta 2023 močno prizadeti. Škoda na infrastrukturi, stanovanjskih in gospodarskih objektih je znašala skoraj 837 milijonov evrov. Za popoplavna dela je letos na voljo 400 milijonov evrov.
Braslovški župan Tomaž Žohar je za STA napovedal, da bo vladne predstavnike seznanil z dejstvom, da so na podlagi - po njegovem prepričanju neosnovane - odločitve informacijske pooblaščenke, vsem občinam v Sloveniji vzeli bazo podatkov o občanih ter podatkov o lastništvu na zemljiščih v občini.
Žohar je opozoril, da občine posledično ne morejo učinkovito opravljati svojega osnovnega poslanstva ter dela na projektih. Pričakuje, da jim država uredi dostop do baze občanov in lastništva zemljišč v najkrajšem možnem času.
Sanacija le na prejšnje stanje
Nazarski župan Matej Pečovnik bo opozoril na prezasedenost državne tehnične pisarne za popoplavno obnovo. Tako se dogaja, da na recenzijo popoplavnih projektov čakajo tudi po pol leta in več, zato sanacijska dela začenjajo z zamudo. Po njegovih besedah občine izvajajo vse možne aktivnosti, da pridejo do projektne in investicijske dokumentacije, zato bi bilo prav, da država kadrovsko okrepi državno tehnično pisarno.
Župan Gornjega Gradu Anton Špeh se nadeja čimprejšnjega sprejetja državnega prostorskega načrta za območje reke Drete, ki se projektira vzporedno z državnim prostorskim načrtom za območje Savinje. Opozoril je, da sanacijskih del na Dreti koncesionarji niso rešili oziroma niso zaščitili nič bolj, kot je bilo to pred poplavami.
"Sanirali so zgolj nazaj na prejšnje stanje in z izvedbo pospešili pretok vode v nižje ležeče kraje oziroma mesto Celje in naprej. Razlog pa je tudi to, da zdaj ni več naravnih ovir za pretok vode, saj je poplava spremenila skoraj vse naše hudournike, v še večje in bolj hitre," je dejal Špeh.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
