Profimedia

Evropejci v nekaterih državah vse težje najdejo cenovno dostopna stanovanja. V še posebej težkem položaju so mladi, ki zaradi stanovanjske draginje kasneje zapuščajo dom svojih staršev.

Eno od meril, ali so stanovanjski stroški previsoki, je razmerje med stroški stanovanja in razpoložljivim dohodkom. Če stroški stanovanja presežejo 40 odstotkov razpoložljivega dohodka, to pomeni, da gospodinjstva težko pokrivajo stanovanjske stroške.

Ugotovitve za območje Evropske unije:

Med letoma 2015 in 2024 so se cene stanovanj v EU v povprečju zvišale za 53 odstotkov. Največja zvišanja so bila opažena na Madžarskem (209,5 odstotka), v Litvi (135 odstotkov) in na Portugalskem (124 odstotkov).

Zvišanje v "vzhodnem bloku"

Toda povprečje skriva velike razlike med državami. Na splošno lahko rečemo, da na zahodu in severu cene stanovanj niso rasle niti približno tako hitro kot na vzhodu in delno na jugu. Velike podražiteve, nad 100 odstotkov, so se bili deležni na Madžarskem, Češkem, v Litvi, Estoniji, Bolgariji, na Poljskem in Portugalskem. Povsem blizu »stotici« so bili še Latvija, Hrvaška, Nizozemska in Slovaška. In kje je Slovenija? Pri 100,3 odstotnem povišanju, torej bližje »vzhodu«.

Zmerne podražitve na zahodu

Na drugi strani so se cene stanovanj najmanj zvišale na Finskem (komaj zaznavnega 1,4 odstotka), v Italiji (11 odstotkov), na Cipru (12 odstotkov), v Franciji (26 odstotkov) in na Švedskem (32 odstotkov).

Eurostat

Baltske države rekorderke po podražitvi najemnin

Tudi najemnine so se zvišale. Med letoma 2010 in prvim četrtletjem 2025 so se najemnine povprečno zvišale za 27,8 odstotka. Največje naraščanje najemnin je bilo zaznano v Estoniji (220 odstotkov), Litvi (184 odstotkov), Madžarski (124 odstotkov) in na Irskem 115 odstotkov. Najemnine so se znižale le v Grčiji, za 11 odstotkov, toda Grkom so se v tem času bistveno znižale tudi plače, zato so bili v celoti gledano na slabšem.

Evropska investicijska banka kot enega ključnih dejavnikov za težave s stanovanji izpostavlja omejeno ponudbo.

Svetovna finančna kriza leta 2008 je povzročila veliko zmanjšanje naložb v nova stanovanja. Pandemija covida je povzročila še počasnejšo stanovanjsko gradnjo. Število gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe se je od leta 2021 zmanjšalo za več kot 20 odstotkov. Ker ni dovolj novih stanovanj za zadostitev povpraševanja, cene običajno naraščajo.