Kot so pred današnjim dnem v skupni izjavi za javnost izpostavili pri Onkološkem inštitutu Ljubljana in Državnem programu obvladovanja raka je uspešno ter dolgoročno obvladovanja bremena raka mogoče le s celovitim in sistemskim obvladovanjem, ki ga v Sloveniji že 15 let uresničujejo z državnim programom obvladovanja raka.
"V teh letih smo v Sloveniji naredili velik napredek na področju raka, kar kaže tudi poročilo držav članic o stanju na področju (ne)enakosti obravnave raka, ki sta ga pripravili Evropska komisija in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)," je navedla koordinatorica državnega programa obvladovanja raka Sonja Tomšič.
Ker se bo po pričakovanjih število ljudi z izkušnjo raka v prihodnje le še povečevalo, mora obvladovanje raka ostati oziroma postati ena od prioritet slovenske družbe, je še dodala Tomšič.
Po podatkih registra raka, ki deluje na onkološkem inštitutu, v Sloveniji vsako leto za rakom v povprečju zboli več kot 17.000 ljudi. V Sloveniji živi že več kot 130.000 ljudi, ki jim je bila kadarkoli v življenju postavljena diagnoza rak.
"Če želimo zmanjšati breme te bolezni in s celostno podporo pri okrevanju in ponovni vključitvi v družbo izboljšati kakovost življenja bolnikov ter njihovih svojcev, bo treba v prihodnje v obvladovanje raka vložiti še več sredstev, podpore in sistemskih rešitev. Slovenija si ne sme privoščiti, da bi na tem področju zaostala," je poudarila.
Uvajanje presejalnih programov za pljučnega raka in raka prostate
V skladu s posodobljenimi priporočili Sveta EU iz leta 2022 so v Sloveniji začeli preučevati možnosti za uvajanje presejalnih programov za pljučnega raka in raka prostate. Za obe vrsti raka so v okviru državnega projekta ustanovili strokovni skupini, ministrstvo za zdravje pa je skupaj z javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost financiralo raziskovalne projekte. Njihov cilj je preučitev predlogov za organizirano presejanje. Projekti bodo zaključeni leta 2025, nato pa so načrtovani pilotni projekti, ki bodo pomagali oblikovati strategijo za morebitno uvedbo presejalnih programov v prihodnjih letih. Na področju preprečevanja raka želodca z odkrivanjem in zdravljenjem okužbe z bakterijo Helicobacter pylori pa trenutno tudi v Sloveniji potekajo raziskovalni projekti.
Rak ne prizadene le telesa, temveč ima tudi močan psihosocialni vpliv
V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije pa so ob tem izpostavili pomen celostne zdravstvene obravnave bolnikov z rakom. Opomnili so, da je vsaka izkušnja z rakom globoko osebna. Bolezen ne prizadene le telesa, temveč ima tudi močan psihosocialni vpliv, so zapisali.
"Rak ni zgolj medicinska diagnoza, za njo se skrivajo edinstvene človeške zgodbe, ki razkrivajo ljubezen, upanje, strah, stiske, bolečino, naporno zdravljenje in negotovost," so poudarili pri sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji, ki deluje pri zbornici. Ob zaključku zdravljenja in prehodu v obdobje okrevanja se mnogi bolniki znajdejo v novi stresni situaciji, saj se soočajo z iskanjem pomena svoje izkušnje z rakom in njegovega vpliva na njihova življenja. Ko se zdravljenje konča, se odpre novo poglavje, ki lahko prinese tako upanje in srečo kot tudi nove skrbi in strahove. Ljudje, ki živijo z rakom, se pogosto ne počutijo slišane ali razumljene, menijo v sekciji.
Zanimivosti
Ti ugodni izdelki so si prislužili znak “ODLIČNA KAKOVOST”
Integracija onkološke zdravstvene nege je po navedbah sekcije ključna za celostno obravnavo bolnikov z rakom. Povezuje različne vidike in ravni zdravstvene obravnave, kar pomaga izboljšati kakovost življenja. V Sloveniji se kljub naporom srečujejo z izzivi, kot so dostopnost, koordinacija in kakovost zdravstvene obravnave bolnikov, zato je po navedbah sekcije nujno sodelovanje različnih deležnikov in odločevalcev, usmerjeno v celovit pristop.
Ključni poudarki vključujejo večdisciplinarno sodelovanje, nemotene prehode med ravnmi zdravstvene obravnave ter obravnavo bolnikov v vseh njihovih potrebah - fizičnih, čustvenih, psihosocialnih in duhovnih.
Kljub prizadevanjem za izboljšanje zdravstvene obravnave v Sloveniji integrirana zdravstvena obravnava bolnikov z rakom ostaja v začetnih fazah razvoja. Obstajajo pobude za vzpostavitev specializiranih enot in izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev, vendar so potrebni nadaljnji koraki in prizadevanja za dosego celovite integracije, so še poudarili v sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji.
Rak pogosto spregledan kot poklicna nevarnost
Pri inšpektoratu za delo pa so spomnili, da med največjimi zdravstvenimi izzivi na delovnih mestih v Evropi in po svetu ostaja rak, povezan z delom, zato je ozaveščanje in ukrepanje na tem področju še toliko bolj pomembno. Po podatkih Evropske komisije iz leta 2020 je bilo v Evropski uniji vsako leto prijavljenih približno 120.000 novih primerov raka, povezanih z izpostavljenostjo rakotvornim snovem pri delu, pri čemer je zaradi tega umrlo približno 80.000 ljudi letno. Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu je rak glavni vzrok smrti, povezanih z delom, v Evropski uniji. Več kot 50 odstotkov vseh smrtnih primerov zaradi poklicnih tveganj je posledica poklicnega raka.
Tudi na delovnem mestu smo lahko izpostavljeni rakotvornim snovem, vendar je rak pogosto spregledan kot poklicna nevarnost. Prav zato je pomembno, da ga preprečujemo in zmanjšamo tveganja za nastanek bolezni. Tveganje za nastanek raka zaradi rakotvornih snovi na delovnem mestu je odvisno od vrste in stopnje izpostavljenosti, dolžine trajanja ter posameznikove dovzetnosti.
Po podatkih Eurostata iz leta 2021 se v Evropi letno proizvede več kot 30 milijonov ton rakotvornih, mutagenih in za razmnoževanje strupenih snovi. Poleg kemikalij pa obstajajo tudi biološki, fizikalni in organizacijski dejavniki, ki lahko prispevajo k nastanku raka. Nekatere vrste raka, povezanega z delom (na primer pljučni rak in mezoteliom) imajo visoko stopnjo umrljivosti, so navedli pri inšpektoratu.
Zaradi obsežne izpostavljenosti delavcev so vse glasnejši pozivi k usklajenemu ukrepanju za zaščito njihovega zdravja in izboljšanje delovnih pogojev. Na evropski ravni se zato sprejemajo nove pobude za zmanjšanje izpostavljenosti rakotvornim snovem ter tveganim organizacijskim razmeram, s ciljem omejiti škodljive posledice za zdravje, so zapisali in dodali, da so delodajalci odgovorni, da z ustreznimi varnostnimi ukrepi čim bolj zmanjšajo ta tveganja, pri čemer morajo upoštevati strategijo STOP. Ključnega pomena sta tudi zgodnje odkrivanje in preprečevanje.
Izzivi bolnikov z rakom in sledenje poznih posledic zdravljenja
V okviru današnjega svetovnega dneva boja proti raku pa bo potekala tudi strateška konferenca o življenju z rakom z naslovom Izzivi bolnikov z rakom in sledenje poznih posledic zdravljenja, na kateri bodo nagovor imele generalna sekretarka Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb Barbara Stegel, predsednica Združenja slovenskih organizacij bolnikov z rakom Onko net Kristina Modic in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.
