Dve fazi staranja: kdaj telo res občuti leta?
Zadnje raziskave kažejo, da staranje ne poteka počasi in enakomerno, temveč se odvija v vsaj dveh hitrih in zelo izrazitih fazah.
Ob staranju naše telo doživlja veliko sprememb. Čeprav prej opazimo tiste, ki so vidne navzven, pa se večina najbolj pomembnih odvija znotraj nas v naših tkivih, celicah in organih. Spremembe se dogajajo vsako leto, in čeprav so pretekle raziskave kazale, da se v povezavi z beljakovinami najbolj opazne spremembe dogajajo okoli 30, 60 in 78 leta, novejše raziskave postavljajo drugačno tezo.
Znanstveniki Univerze Stanford so naredili študijo, ki je zajemala več kot 1000 različnih molekul pri ljudeh, starih med 25 in 75 let v obdobju sedmih let, ko so le-ti redno oddajali vzorce krvi, blata in brise iz kože, ustne votline ter nosu. Preučili so tudi bakterije, viruse in glive, ki živijo v nas in ugotovili, da se da se njihova prisotnost ne spreminja linearno oz. postopoma, pač pa sta opazna dva večja valova sprememb.
Prvi se zgodi v obdobju 44-ih let in drugi v obdobju 60. leta starosti. To pojasni ugotovitve, zakaj se v posameznih starostnih obdobjih pogosto pojavi tudi porast določenih zdravstvenih težav.
Razlika med spoloma, ki je presenečenje tudi za znanstvenike
Če veliko sprememb povezanih s tveganjem za bolezni okoli 60. leta znanstvenike ni toliko presenetilo, pa jih je presenetila ugotovitev, koliko stvari se začne dogajati po 40. letu starosti.
Sprva so zaradi menopavze ali perimenopavze veliko sprememb pred pripisovali predvsem ženskam, a so po analizi skupin med spoloma ugotovili, da se spremembe dogajajo tudi pri moških. To pomeni, daglavni vzroki oz. dejavniki tičijo nekje drugje.
Pri omenjenih posameznikih so zaznali izrazite spremembe v številu molekul, povezanih s presnovo alkohola, kofeina in maščob, pa tudi z delovanjem srca in ožilja, zdravjem kože ter mišično maso. Medtem pa so bile spremembe pri šestdesetih letih bolj povezane s presnovo ogljikovih hidratov, uravnavanjem imunskega sistema, delovanjem ledvic ter s stanjem srčno-žilnega sistema, kože in mišic. Pri tej starosti se močno poveča tudi tveganje za Alzheimerjevo bolezen.
Po besedah Michaela Snyderja, predsednika oddelka za genetiko na Stanfordu, bi lahko bile nekatere od teh sprememb posledica življenjskega sloga ali vedenjskih navad, ki so značilne za omenjena starostna obdobja in ne nujno zgolj biološko pogojene.
Raziskovalci tako svetujejo, da ljudje, ko se približujejo prelomnim letom, to je v 40 in 60, spremenijo oz. prilagodijo tudi življenjski slog. To zajema manj pitja alkohola in več gibanja. Snyder je tistim, ki se približujejo 60-im, svetoval tudi, naj pazijo na vnos ogljikovih hidratov in pijejo veliko vode, da bi izboljšali delovanje ledvic. A kaj še lahko storimo?
Na upočasnitev staranja lahko vplivamo tudi sami
Staranje je nekaj, s čimer se »bojuje« tako zdravstvena, lepotna stroka kot tudi sleherni posameznik. A čeprav mu v končni točki nihče ne more, lahko pripomoremo k temu, da se staramo bolj počasi.
Spanje
Naš prvi prispevek k temu je, da telesu zagotovimo dovolj veliko količino kakovostnega spanca. Že od malega so nam govorili, kako pomembno je, da se dobro naspimo. In je res!
Premalo počitka ne pomeni le utrujenosti in manjše zbranosti skozi dan, ampak lahko prispeva tudi k diabetesu, debelosti, povišanemu krvnemu tlaku in oslabljenemu imunskemu sistemu, medtem ko se na navzven lahko kaže kot prezgodnje staranje kože. Če premalo spimo, se namreč poveča izločanje stresnega hormona kortizola in zmanjša izločanje rastnega hormona. Rezultat je večja pigmentacija kože, manjša elastično, podočnjaki.
Stres
Drugi dejavnik na katerega sicer težje vplivamo, a ima pri straranju veliko vlogo je stres. Težava je predvsem, ko smo dlje časa izpostavljeni veliko stresu, kar lahko vodi v razvoj kroničnega stresa in bolezni, kot so depresija, bolezni srca in ožilja, alkoholizem, ulkusna bolezen in motnje hranjenja. Ne nazadnje pa stres škoduje tudi možganom, zato se mu je dobro izogibati in premisliti, ali se je res vredno tako sekirati za stvari, na katere v resnici nimamo vpliva.
Prehrana
Ključna za staranje je tudi prehrana. Ta mora biti uravnovešena in kakovostna, medtem ko se je treba izogibati predvsem sladkarijam in sladkim pijača, slanim prigrizkom, izdelkom iz bele moke in procesirani hrani. Ta vpliva na receptorje v možganih tako, da se prenajedate in želite še več, hkrati pa je kalorična, a po hranilni vrednosti prazna. Pravijo celo, da je procesirana hrana avtocesta do raka na črevesju!
Gibanje
Na upočasnitev procesa staranja lahko vplivamo tudi z redno telesno vadbo, ki pozitivno vpliva na srčno-žilni sistem, na respiratorni sistem, na raven krvnega tlaka, sladkorja in krvi, zakasni zmanjšanje moči in mišične mase, psihično in živčno napetost, spodbuja metabolizem, izboljša kosti, gibljivost in spanec, ter ohranja kognitivne funkcije.
Pravilna drža
Ker veliko časa presedimo moramo pri tem poskrbeti za pravilno držo. Neprimerna namreč obremenjuje hrbtenico, povzroča bolečine, kar vodi v sarkopenijo, slabša mobilnost, sočasno pa pospešuje tudi proces staranja. Vpliva celo na dihalni sistem! V sedečem položaju se namreč stisnejo mišice, organi in ožilje, zato je dihanje bolj plitko in posledično je v krvi manj kisika, zato možgani, srce in pljuča ne delujejo dovolj učinkovito.
Sončni vitamin
Ne nazadnje pa je tu še zadostna količina sonca, ki vpliva na našo kožo za tvorbo vitamina D. A treba je imeti pravo mero! Za evropski svetel tip kože, ki prevladuje pri nas, je tako dovolj že 15 minut izpostavljanja sončnim žarkom dnevno, medtem ko moramo v mesecih s pomanjkanjem sonca vnos vitamina D nadomestiti drugače oz. z nadomestnimi dodatki v prehrani.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
