Leta 2021 je za rakom zbolelo 9319 moških in 7969 žensk. Dve tretjini novih primerov raka so zabeležili pri ljudeh, starejših od 65 let. Za rakom je v obravnavanem letu umrlo približno 3500 moških in 2500 žensk, navajajo na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Največ rakov prostate, kože, pljuč in dojk
Skoraj 60 odstotkov vseh novih primerov predstavljajo raki kože, pljuč, dojk, prostate ter debelega črevesa in danke. V poročilu opozarjajo, da so ti raki pogosto povezani z nezdravim življenjskim slogom, torej s kajenjem, pitjem alkoholnih pijač, pomanjkanjem gibanja, nezdravo prehrano, čezmerno telesno težo ali izpostavljenostjo soncu.
Pri moških predstavljata nemelanomski kožni rak in rak prostate vsak približno petino vseh rakov, sledita pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke. Pri ženskah je najpogostejši nemelanomski kožni rak, sledi rak dojk, ki predstavlja približno petino vseh rakov, nato pa še pljučni rak ter rak debelega črevesa in danke.
Pri otrocih največkrat levkemija in tumorji
Pri otrocih in mladostnikih so najpogostejše levkemije, sledijo tumorji centralnega in avtonomnega živčnega sistema in limfomi. Mlajši odrasli moški v starosti od 20 do 40 let zbolevajo največ za rakom mod in kože, pri ženskah v tej starosti pa je na prvem mestu rak dojk.
Preventivni ukrepi lahko ogroženost za raka bistveno zmanjšajo. Strokovnjaki Onkološkega inštituta Ljubljana pozivajo ljudi, naj upoštevajo priporočila za zdrav življenjski slog ter se odzivajo na vabila v presejalne programe Zora, Dora in Svit. Ob sumljivih simptomih in znakih raka pa naj se takoj obrnejo na osebnega zdravnika.
Preživelih bolnikov vse več
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
V Sloveniji živi že več kot 130 tisoč ljudi, ki so v preteklosti zboleli za rakom, kar po ugotovitvah avtorjev poročila odraža napredek v zdravljenju in preživetju bolnikov. Petletno preživetje bolnikov, zbolelih med letoma 2017 in 2021, je doseglo 58 odstotkov za moške in 63 odstotkov za ženske. Pomenljiv napredek pri obeh spolih je opazen pri pljučnem raku – petletno preživetje je pri moških že preseglo 30 odstotkov. Več kot 80-odstotno je bilo čisto petletno preživetje pri moških z rakom mod, prostate, ščitnice, kožnim melanomom in Hodgkinovim limfomom, pri ženskah pa pri bolnicah z rakom ščitnice, kožnim melanomom, rakom dojk in Hodgkinovim limfomom, so še zapisali. V poročilu ne opažajo bistvenih razlik med obremenjenostjo z rakom v posameznih slovenskih regijah.
Za rakom bo obolevalo vse več ljudi
Po napovedih avtorjev bosta med rojenimi leta 2021 do 75. leta starosti za rakom zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk. Kot je poudarila predstojnica sektorja onkološke epidemiologije in registra raka na ljubljanskem onkološkem inštitutu Vesna Zadnik, zaradi staranja prebivalstva, nezdravega življenjskega sloga in okoljskih vplivov število novih primerov raka v Sloveniji še vedno narašča, to pa nakazuje naraščajoče breme te bolezni za posameznike, družbo in zdravstveni sistem. Poročilo se nanaša na drugo leto, ki ga je zaznamovala pandemija covida-19. V tem letu so odkrili več novozbolelih kot leto prej.
»Podatki kažejo tudi, da bo imela pandemija covida-19 dolgoročne posledice za zgodnje odkrivanje in obravnavo bolnikov z rakom. Čeprav se je v primerjavi z letom 2020 število novih primerov povečalo, še vedno nismo v celoti nadoknadili primanjkljaja diagnosticiranih primerov iz prvega leta epidemije. Za zdaj pa ne opažamo, da bi to vplivalo na razporeditev stadijev ob diagnozi,« je pojasnila Zadnikova, ki je bila nedavno tudi ponovno izvoljena za evropsko predstavnico v mednarodni organizaciji registrov raka. Poudarila je tudi pomen kakovostnih podatkov za razumevanje vplivov na obvladovanje raka in načrtovanje ukrepov v državi. »Kazalniki iz letnega poročila nas opozarjajo na dolgoročne posledice motenj v zdravstvenem sistemu ter poudarjajo pomen nemotenega izvajanja presejalnih programov ter zgodnjega odkrivanja bolezni,« je dodala.
Ključno za preživetje: starost in hitra diagnoza
V zadnjih 20 letih (raziskava je zajela obdobje od leta 1997 do 2016) se je petletno čisto preživetje povečalo za 11 odstotkov. Občutno večja je rast pri moških, kjer se je petletno čisto preživetje povečalo za 17 odstotkov (z 38 na 55 %). Pri ženskah je petletno čisto preživetje zraslo za 6 odstotkov (s 54 na 60 %).
Ključni dejavniki preživetja bolnikov z rakom so še vedno starost, stadij ob diagnozi in ustrezno zdravljenje. Petletno čisto preživetje je najmanjše pri starejših od 75 let, vendar se je tudi v skupini najstarejših bolnikov v zadnjih 20 letih petletno preživetje izboljšalo za 7 odstotkov. Petletno čisto preživetje bolnikov z omejenim stadijem se je v 20 letih povečalo za 10 odstotkov; preživetje pri bolnikih z razsejanim stadijem se ne izboljšuje.
Pri katerih rakih je preživetje vse višje
Pri obeh spolih se je v zadnjih 20 letih značilno povečalo preživetje pri treh pogostih rakih: raku debelega črevesa in danke (za 14 % – z 48 na 62 %), kožnem melanomu (za 12 % – z 79 na 91 %) in pljučnem raku (za 8 % – z 10 na 18 %). Občuten je tudi napredek pri obeh najpogostejših rakih, raku dojk pri ženskah in raku prostate pri moških: petletno čisto preživetje bolnic z rakom dojk se je v zadnjih 20 letih povečalo za 10 odstotkov, petletno čisto preživetje bolnikov z rakom prostate pa celo za več kot 20 odstotkov. Velik napredek pri raku prostate je verjetno samo navidezen, saj smo ravno v obravnavanem obdobju v Sloveniji precej nekritično uporabljali testiranje PSA, s katerim smo odkrivali rake prostate, ki bi po naravnem poteku še dolgo ostali klinično nemi, ter tako z zgodnejšo diagnozo umetno podaljšali preživetje.
