Profimedia

Kolegij Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) bo o sklicu izredne seje ESS o obvezni božičnici odločal v četrtek, potekala pa naj bi v ponedeljek. Socialni partnerji naj bi se predhodno, v petek, sešli na neformalni seji, na kateri naj bi soočili predloge ter jih nato skušali čez konec tedna izpiliti in čim bolj zbližati, je neuradno izvedela STA.

Vlada se je s predlogom zakona o izplačilu zimskega prejemka seznanila minuli četrtek, socialnim partnerjem pa ga je posredovala v petek zvečer, po ločenih srečanjih premierja Roberta Goloba z delodajalci in sindikati.

· Politika

V igri tudi predlog o 160 evrih božičnice za podjetja

Predlog predvideva uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače, ki bi bila neobdavčena in neoprispevčena. Letos bi bila v višini 639 evrov izplačana najpozneje do 18. decembra. Podjetjem v likvidnostnih težavah bi bila na voljo možnost zamika izplačila na 31. marec.

Pri tem je predvidenih nekaj izjem, povezanih z izplačilom zgolj v letošnjem letu. Božičnico bi v polnem znesku prejeli vsi javni uslužbenci in funkcionarji, delodajalci v zasebnem sektorju pa bi jo lahko izplačali tudi v višini le osmine minimalne plače oz. 160 evrov, a le v primeru, da letos oziroma do 31. marca 2026 ne bi prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu.

Poleg tega se zimski prejemek, prejet za leto 2025, ne bi štel v dohodek pri uveljavljanju pravic po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, kar pomeni, da prvo leto izjemoma ne bi vplival na socialne transferje, kot so subvencija za vrtec, šolska prehrana in otroški dodatek.

Gospodarstvo

To so odzivi hrvaške javnosti na slovensko božičnico

Usklajevanje na ravni ESS bo vse prej kot lahko. Medtem ko si delodajalska stran še vedno želi prostovoljne božičnice, delojemalska stran pričakuje enako izplačilo za vse, brez izjem, kot je zgolj osmina minimalne plače, ob tem pa še trajno neupoštevanje božičnice pri izračunu upravičenosti do socialnih transferjev.

Se pa vladi, če želi, da bi bila božičnica izplačana v zastavljenem roku, mudi. Predlog zakona naj bi zato v DZ vložila do konca tega meseca. Podpredsednik vlade Matej Arčon je 27. oktober kot zadnji rok za izredno sejo ESS omenjal že pretekli teden.

Morajo pa socialni partnerji pred izredno sejo zaključiti še redno sejo, ki je 10. oktobra, ko so delodajalci protestno odkorakali, niso končali. Tedaj so imeli ob božičnici na dnevnem redu še proračunske dokumente in vladna izhodišča za zvišanje praga za normirance.