V splošni populaciji se je v zadnjih nekaj tednih znatno povečal delež obolelih z gripo, zaradi navala bolnikov pa so močno obremenjene številne slovenske bolnišnice. V nekaterih se srečujejo tudi s pomanjkanjem prostih postelj, zaradi česar jih je večina ovedla omejitev obiskov. Kot je seveda za ta letni čas običajno, naokoli intenzivno krožijo predvsem povzročitelji akutnih okužb dihal, pa tudi številni virusi, ki največ težav povzročajo otrokom.
Na pohodu rinovirusi
Kot so nam pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), že od zgodnje jeseni opažajo porast rinoviroz. Na pohodu so torej rinovirusi, ki so glavni povzročitelji prehladov pri ljudeh. Običajno gre za blažja prehladna obolenja, pri katerih so glavna težava »nahod, slabo počutje in nekoliko povišana telesna temperatura.«
Tudi na NIJZ trenutno opažajo naraščanje gripoznih obolenj, kjer trenutno med potrjenimi virusi prevladuje virus influence tipa A, zlasti podtipa A(H1N1)pdm09. Opažajo tudi prisotnost virusa influence B. Gripa sicer pri otrocih, mladostnikih in mladih odraslih brez kroničnih bolezni večinoma poteka z nekajdnevno vročino, z znaki obolenja dihal ter bolečinami v mišicah in sklepih. Na drugi strani lahko pri ranljivih skupinah prebivalstva poteka precej težje. Pogosti so zapleti, kot so virusne in bakterijske pljučnice. Kot so pojasnili na NIJZ, v tem obdobju otroci zbolevajo še »s covid-19, adenovirozami, enterovirozami in drugimi virusnimi obolenji, kot so noroviroze in rotaviroze«. Glede na geografsko razporeditev po njihovih podatkih trenutno nobena slovenska regija ne izstopa.
Pri NIJZ ob tem opozarjajo, da so vrtci in šole dolžni zagotoviti ustrezne sanitarno higienske pogoje ter poskrbeti za higiensko vzdrževanje objektov in prostorov, v katerih se zadržujejo otroci. S tem bodo namreč »prispevali k zmanjšanju tveganja za širjenje nalezljivih bolezni in okužb,« saj otroci pogosto »zanesejo okužbe oziroma bolezni iz domačega okolja in tudi obratno.«
Kako ravnati
V primeru bolezni, pred katerimi je otroke mogoče zaščititi s cepivi, je ključno, da starši pravočasno poskrbijo za cepljenje. V vrtcih in šolah, kjer imajo otroci pogosto tesne stike, so namreč ugodni pogoji za širjenje nalezljivih bolezni, predvsem bolezni dihal in črevesnih okužb. Pri NIJZ ob tem izpostavljajo, da je treba v vrtcu ali šoli otroku, ki nenadno zboli in kaže znake, da bi lahko šlo za nalezljivo bolezen, do prihoda staršev nemudoma omejiti stike z drugimi otroki, s tem se pomembno zmanjša tveganje za širjenje bolezni. Ob tem je treba otroke s kroničnimi ali drugimi osnovnimi obolenji z vidika potrebe po dodatni zaščiti obravnavati individualno.
Starši otrok, ko ti kašljajo, kihajo oziroma imajo drisko, vročino ali izpuščaj, naj na drugi strani takega otroka v skladu z navodili zdravnika obdržijo doma, vsaj »dokler ne preneha njihova kužnost.«
Druge otroške nalezljive bolezni
Ne gre pozabiti na preostale najpogostejše otroške nalezljive bolezni, ki tako otrokom kot staršem običajno povzročajo največ preglavic.
Bolezen nog rok in ust
Gre za pogosto virusno bolezen otrok, za katero pa lahko zbolijo tudi odrasli. Bolezen običajno poteka blago in v večini primerov ni potrebno bolnišnično zdravljenje, pojasnjujejo na NIJZ. Povzročajo jo enterovirusi, pri čemer se izjemoma lahko pojavljajo tudi težje oblike bolezni z nevrološkimi komplikacijami.
Običajni znaki in simptomi tega sicer zelo kužnega obolenja so vročina, bolečine v žrelu in kožni izpuščaj, ki se običajno pojavlja na dlaneh, podplatih in na področju zadnjice. Boleče mehurčke najdemo v ustni votlini, še posebej na jeziku in na mehkem nebu ustne votline. Vročina traja od štiri do pet dni, ob tem pa vročina, izpuščaj in razjede običajno spontano izginejo v enem tednu.
Okužba se prenaša predvsem neposredno preko sline, nosnih izločkov in blata, pa tudi posredno preko okuženih predmetov in površin. Nepresenetljivo je zato bistveno redno umivanje rok z vodo in milom. Človek lahko izloča virus z blatom še več tednov po okužbi, okužba lahko poteka tudi brez izraženih bolezenskih znakov. Gre sicer za bolezen, ki se pojavlja predvsem poleti in jeseni.
Peta otroška bolezen
Zanimivosti
Odgovorno v prihodnost z naložbenim zavarovanjem
Kar zadeva tako imenovano peto bolezen, ki jo povzroča paravovirus B19, zanjo najpogosteje obolevajo majhni otroci in šolarji, precej redkeje pa tudi posamezni odrasli. Pojavlja se skozi celotno leto v manjših izbruhih, a najpogosteje pozimi in spomladi. Večje epidemije se po podatkih NIJZ običajno pojavljajo na tri ali sedem let.
Virus se prenaša kapljično z izločki ustne votline in zgornjih dihal, pa tudi neposredno ob bližnjih stikih. Možen je tudi posreden prenos preko okuženih površin. Ob tem lahko okužena nosečnica virus prenese tudi na plod, saj se prenaša tudi preko krvi. Za bolezen so dovzetni vsi tisti, ki je še niso preboleli, posamezniki pa so nato v večini primerov doživljenjsko imuni.
Pri več kot četrtini okuženih bolezen poteka brez simptomov, pri drugih pa se kaže s povišano telesno temperaturo, izcedkom iz nosu in glavobolom. Po nekaj dneh slabega počutja se pojavi rdečkast izpuščaj na licih, ki se pozneje lahko razširi še na trup in ude. Ta izpuščaj, ki lahko srbi, zlasti na podplatih, je tipičen za peto bolezen in je bolj pogost pri otrocih. Bolezen običajno poteka blago, a lahko izjemoma pri nekaterih ljudeh, zlasti tistih z oslabljenim imunskim sistemom ali različnimi boleznimi krvi, povzroči tudi resnejše zaplete. Specifičnih zdravil in cepiva proti tej bolezni še ne poznamo, pojasnjujejo pri NIJZ. Tudi pri tej bolezni je za preprečevanje širjenja ključna stroga higiena.
Škrlatinka
Gre za otroško bolezen bakterijskega izvora in jo lahko otrok preboli večkrat, dokler ne pridobi imunosti. Prenaša se kapljično, lahko tudi preko okuženih predmetov, izbruhne pa nenadno, z močno povišano telesno temperaturo, glavobolom in s spremljajočimi bolečinami v trebuhu, ki se jim lahko pridružita tudi bruhanje in driska. Ob povišani telesni temperaturi in bolečinah, ki se lahko pojavijo povsod po telesu, se močna bolečina razvije tudi v žrelu. Tudi jezik postane močno rdeč, hrapav in z belo oblogo. Dva dneva po nastopu simptomov se pojavi tudi značilen rdeč izpuščaj zlasti na območju trebuha in pazduh. Konec bolezni se kaže v njenem drugem tednu, ko se začne po plasteh luščiti koža na stopalih in dlaneh.
Škrlatinka se zdravi z ustreznimi antibiotiki in sredstvi za zniževanje telesne temperature. Otrok mora ob tem piti dovolj tekočine in veliko počivati.
Šesta otroška bolezen
Gre za še eno virusno bolezen, ki prizadene predvsem otroke, stare od šest mesecev do dveh let. Šesto otroško bolezen ali roseolo povzroča humani herpesvirus, ki se prenaša s stikom z izločki dihal okužene osebe. To se lahko zgodi, ko okužena oseba kašlja, kihne ali deli jedilni pribor ali kozarce z otrokom.
Zgodnji simptomi vključujejo visoko vročino, ki lahko traja od nekaj dni do enega tedna, in blago vnetje grla. Po vročinskem obdobju se običajno pojavi značilen izpuščaj, ki je običajno rožnate barve in je sestavljen iz majhnih madežev, ki pa se lahko združijo. Izpuščaj se običajno začne na trupu in se lahko razširi na roke in noge. Zdravljenje običajno poteka simptomatsko in je osredotočeno na lajšanje simptomov. Tudi v primeru te bolezni je ključno, da je otrok dobro hidriran, za zniževanje visoke telesne temperature pa se uporabljajo zdravila. Za preprečevanje širjenja je ključna higiena.
Ena izmed najboljših metod za preprečevanje šeste otroške bolezni je dobra higiena. To vključuje redno umivanje rok, čiščenje površin, ki jih otrok pogosto dotika, in izogibanje deljenju jedilnega pribora ali kozarcev. Če je mogoče, se izogibajte stiku z osebami, za katere veste, da so okužene z virusom, ki povzroča šesto otroško bolezen.
Vodene koze (norice)
Močno nalezljive norice, najpogostejšo otroško bolezen, povzroča virus noric oziroma varicella zoster virus iz družine herpesvirusov. Ne gre sicer za nevarno bolezen, okužba pa pri odraslem pogosto poteka v hujši obliki kot pri otrocih, zato je dobro, da jo otrok čim prej preboli.
Ošpice
O izjemno nalezljivih ošpicah, virusni bolezni, ki po svetu povzroča veliko število smrti, je bilo prelitega že veliko črnila. Kot že leta opozarjajo strokovnjaki, je za preprečevanje širjenja ključno cepljenje, ki ga pri nas poznamo od leta 1968. Do takrat so bile ošpice pri nas najpogostejša nalezljiva bolezen, a je po uvedbi cepljenje število primerov začelo upadati. Zadnji epidemijo smo v Sloveniji zabeležili v letih 1994 in 1995, medtem ko v zadnjih letih beležimo le posamične uvožene primere, ki nato povzročijo še nekaj »sekundarnih primerov.«
Virus ošpic se prenaša s kužnimi kapljicami, ki lahko več ur lebdijo v zraku. Najhitreje se prenaša v okoljih, kot so vrtci, šole in množične prireditve.
Od okužbe do prvih znakov bolezni traja približno deset dni, pri čemer je pričetek bolezni nenaden. Bolezen spremljajo visoka vročina, hud glavobol, utrujenost, nahod, vnetje očesnih veznic in kašelj. Sledi pojav izpuščaja v ustih na mehkem nebu, jezičku, po nebnicah. Ob tem je pomembno vedeti, da je bolnik z ošpicami kužen že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja. Kot še pojasnjujejo na NIJZ, se drugi in tretji dan bolezni pojavijo značilne tako imenovane Koplikove pege, majhne bele pege, ki jih najdemo na sluznici nasproti kočnikov.
Največje tveganje za zaplete in tudi smrt imajo dojenčki in imunsko oslabljene osebe, pri čemer do zapletov pride v približno 30 odstotkih primerov. Pri novorojenčkih in dojenčkih lahko ošpice povzročijo hudo drisko z dehidracijo. Otroci lahko prav tako zbolijo za vnetjem srednjega ušesa in hudo pljučnico, ki je najpogosteje vzrok za smrt, še pojasnjujejo na NIJZ. Razvije se lahko tudi vnetje osrednjega živčevja, a je to redkejši zaplet.
Za ošpice so dovzetni vsi, ki jih še niso preboleli ali pred njimi niso bili uspešno zaščiteni s cepljenjem. Osebe, ki jih prebolijo, so trajno zaščitene proti tej bolezni. Ker je v primeru ošpic na voljo le podporno zdravljenje, je cepljenje še toliko bolj pomembno. Bolnik mora počivati in piti dovolj tekočine, antibiotiki pa se uporabljajo le pri bakterijskih zapletih, kot so vnetje srednjega ušesa ali pljučnica.
