Otroci in mladostniki, ki se znajdejo v stiski, zaradi katere je nujno, da takoj zapustijo dom, zatočišče najdejo v kriznih centrih. Kakšno je stanje v mariborskem centru, ki deluje pod okriljem centra za socialno delo, smo se pogovarjali s Fides Ramšak, vodjo Kriznega centra za otroke in mladostnike Maribor, ki nas je po dveh nočnih izmenah sprejela v njihovi hiši ob Mestnem parku. Takrat je bilo nameščenih deset otrok, kar je njihova maksimalna zmožnost. 24 ur na dan vse dni v letu za njih skrbi šest strokovnih delavcev, ki delajo v treh izmenah. Zelo prav bi jim prišel še en strokovni delavec. Mariborski center je prostorsko največji v Sloveniji.
Skupna nit razlogov za namestitev je nasilje
Otroci v starosti od šest do osemnajst let prihajajo z zelo različnimi zgodbami. Najpogostejša razloga za namestitev sta v zadnjih letih nasilje v družini oziroma nerazumevanje in konflikti s starši ter namestitev po ukrepu sodišča, kar so nujni odvzemi. "Skupna nit je nasilje. Fizično, psihično, čustveno, tudi spolno. Največkrat gre za nujen umik zaradi nasilja v družini, zaradi konfliktnih odnosov v primarnem okolju, zaradi zanemarjenja in surovega ravnanja staršev, zaradi ogroženosti otrok. V določenih primerih tudi zaradi vzgojne nemoči staršev in zgrešenih vzgojnih modelov ter posledičnih otrokovih stisk in težav v odraščanju. Lani smo opažali, da so v porastu težave in simptomi zaradi razvajenosti in nerealnega središčenja otrok, kar vodi v patološko sebičnost in narcisoidnost. Razvajenost je tako samo drugi obraz nasilja, ki je podobno kot psihično nasilje, vendar subtilnejše, bolj prikrito in ne detektivno. Pokaže se šele s pojavom različnih težav in vidne škode na otroku," pojasnjuje Ramšakova, strokovnjakinja, kriminologinja, tudi zagovornica - glas otroka pri Varuhu človekovih pravic RS. Otroci se lahko v krizni center zatečejo sami, kar je redko, lahko na podlagi sklepa sodišča, pri čemer gre za enega bolj radikalnih ukrepov države, največkrat pa s posredovanjem centra za socialno delo, ko starši takšni namestitvi ne nasprotujejo, otroci pa si umik od doma želijo. "Sredi noči smo dobili bratca in sestrico. Zjutraj prideš v službo in na postelji spi nov obrazek z medvedkom v naročju," pove vodja centra.
V centru že od januarja
Ko smo jih obiskali, je bilo pri njih pet fantov, eden je bil nastanjen v interventnem delu, saj ga drugače zaradi pomanjkanja prostora ne bi mogli sprejeti, in pet deklet. Trije otroci so bili odvzeti mami in očetu, kot družina so se v Slovenijo zatekli iz Ukrajine, a sta bila starša neodgovorna. V centru so bili že tretji mesec. Dve srednješolki sta bili odvzeti zaradi hudega nasilja doma in sta čakali na namestitev v dijaški dom. Dva sorojenca sta začasno namestitev našla pri njih, ker sta se oče in partnerka razšla in je oče ostal brez strehe nad glavo. Bilo je predvideno, da bosta tam le krajši čas, da si reši stanovanjski problem, a sta v centru že mesec in pol. Že od januarja je pri njih deček, ki je bil agresiven, a so v Mariboru uspeli njegove vedenjske težave omiliti do te mere, da bo 1. septembra odšel v mladinski dom. Pri njih je tudi dekle, ki je kršila domača pravila, lagala, kradla, izsiljevala, doma je eskaliralo, starši pa so prekršili ničelno toleranco do nasilja.
Namesto 21 dni tudi pol leta
Otroci bi morali biti v krizni center nameščeni kratek čas, največ 21 dni, a takšni primeri so redki, vse več je dolgotrajnih namestitev, tudi pol leta. "Ena deklica je tukaj že tretji mesec, pred tem je bila druga tukaj šest mesecev. Te dolgotrajne namestitve res niso v korist otrok, nasprotno, tu so ujeti v vmesnem prostoru," pravi Ramšakova. Mladim pomagajo, kolikor lahko, jim omogočajo dejavnosti, izvajajo programe, jih peljejo na Pohorje, sprehod, sladoled, v kino, akvarij, na igrišče, se z njimi ukvarjajo in pogovarjajo. V Mariboru si želijo, da bi imeli na razpolago ograjeno igrišče ali dvorišče. Poudari, da je krizni center krizna namestitev, od koder se otroka napoti tja, kjer je zanj trajnejše poskrbljeno. "Podaljševanje namestitve pri mladostnikih vzbuja in poglablja negotovost, občutke nezmožnosti zaupanja odraslim. Opaziti je tudi naraščanje nihilizma, prepuščenosti in brezvoljnosti. Posledično otroci vedno težje upoštevajo pravila hišnega reda, težje jih je tudi motivirati, da sodelujejo pri razreševanju njihove osebne problematike," opaža Ramšakova.
In zakaj ostajajo otroci v centru vedno dlje? Vodja centra odgovarja, da so problemi predvsem sistemske narave: "Zaradi dolgotrajnih postopkov in obravnav na sodišču, prezasedenosti strokovnih centrov, posledično neizvajanja storitve pomoči družini za dom, ki je v zakonu predvidena storitev CSD-ja, ter neustreznih ali zasedenih rejniških družin."
Rešitev bi bila pomoč družini za dom
Fides Ramšak kot možno rešitev izpostavi pomoč družini za dom. Ta institut je predviden v zakonu o socialnem varstvu. "Nam se srce trga, ko otrok toči krokodilje solze, ko ga nameščamo v mladinski dom, ker bi rad in bi tudi lahko šel domov, a starši pri izvajanju starševske vloge potrebujejo nekaj pomoči. In to je predvideno v zakonu, da bi strokovni delavci centra za socialno delo hodili domov za par ur, da bi pomagali pri starševski vzgoji, učili materinstva, gospodinjstva ... Dejstvo je, da vsaka mama potrebuje dobro mamo, da postane dobra mama. Veliko mam pa tega ni imelo in nima in bi tu pomagala država. Če bi to kolesje zavrteli, bi marsikaj rešili. Sploh zdaj, ko rejništvo usiha, ko rejniških družin drastično primanjkuje, mladinski domovi pa iz vseh teh razlogov pokajo po šivih," je konkretna. Ve tudi, kje je kavelj: "Pomanjkanje državnega denarja. Ponekod se izvaja, a res v majhnem in okrnjenem obsegu, kolikor pač temu denarja namenijo posamezne lokalne skupnosti. A to ni dovolj. To je na neki način potuha državi, ki bi morala financirati to, kar zakon o socialnem varstvu jasno predpisuje."
Vsako leto vse več otrok
Leta 2020 je bilo pri njih na novo nameščenih 20 otrok, leto kasneje 28, leta 2022 37 in lani že 40 otrok. A to so le na novo nameščeni, tistih, ki so bivali v domu na prehodu leta, statistika ne zajema. Če jih upoštevamo, je lani pri njih bivalo 77 otrok. Od teh jih je 57 bivalo pri njih več kot 57 dni. Pri večini nameščenih mladoletnikov je prisotna problematika, ki zahteva intenzivno individualno obravnavo, vodenje in usmerjanje. "Očitno opazno veliko škodo otrokom povzročajo tudi zaskrbljujoče prehitra in prezgodnja posedovanja mobilnih naprav in vstopanja na svetovni splet. Elektronske naprave, pametni telefoni in preko njih dosežene vse mogoče družabne aplikacije, ki otroke vzgajajo in učijo ter v kombinaciji z vzgojnim modelom razvajanja in središčenja otrok s strani staršev pri njih prebujajo in povzročajo razvoj in porast skrajnega egoizma, sebičnosti, nezainteresiranosti in nihilizma. Brezčutje, odsotnost slehernega sočutja, samomorilne in v okolje usmerjene destruktivne in agresivne misli. Vse več je otrok in mladostnikov, ki nam zaupajo svoje misli in načrte o mučenju živali in ljudi, tudi misli na umore in poboje," opozarja Ramšakova.
Mladostniki v kriznih centrih imajo praviloma slabo samopodobo, so neuspešni v šoli in z različnimi vedenjskimi odkloni. Večina mladostnikov nima učnih in delovnih navad, ni vešča pospravljanja, vzdrževanja osebne higiene, pranja perila, kuhanja in tako dalje.
