OSEBNI ARHIV

Želimo si iluzije, da smo staranje ustavili

Da je želja po večni mladosti prisotna že od nekdaj oziroma vsaj od časa, ko se je življenjska doba toliko podaljšala, da ljudje ne umiramo več v poznih tridesetih, meni psiholog.

Psihološko je željo po mladostnosti preprosto razložiti, saj smo v mlajših letih vitalnejši, fizično in psihično sposobnejši, medtem ko starost povezujemo z boleznijo, slabšo gibljivostjo, upadom moči in hitrosti, v višji starosti tudi strahom pred demenco.

Ti strahovi pred starostjo so torej razumljivi, zato si želimo vsaj iluzije, da smo staranje ustavili. Takšna iluzija nas pomiri. Če smo namreč videti mlajši, je strah pred starostjo lažje zatreti, saj dobimo (sicer lažni) občutek, da smo ostali na enaki mladostni ravni,« meni.

Želja posameznika, da želi ohranjati mladostni videz, je torej do neke mere pričakovana, vendar pa lahko preraste v stisko, tudi obsedenost. »Takrat je posameznik lahko povsem preobremenjen z mislijo o staranju, obseden z ohranjanjem mladosti. Navadno taki posamezniki doživljajo stisko na več življenjskih področjih, ohranjanje mladosti pa je nekaj, na kar lahko kolikor toliko uspešno vplivajo, zato se fiksirajo ali usmerijo v ta cilj. Težje je reševati npr. težave starševstva, partnerskih odnosov, odpravljati nezadovoljstvo v službi itd.

Starost je danes razmeroma preprosto vsaj nekoliko zabrisati s tretmaji ali posegi, reševanje drugih stisk pa zahteva več truda, sprememb, tudi spopadanja z neprijetnostmi ali pa priznanjem, da smo storili kaj narobe. Včasih je razlog za ohranjanje mladostnosti tudi v t. i. krizah v različnih življenjskih obdobjih, kot je npr. kriza srednjih let ali pa okrogli jubileji, ko na primer dopolnimo 30, 40, 50 let. Vsi imamo predstave, kaj bi »morali« doseči do svojega 30. ali 40. leta. Če ciljev nismo dosegli, si želimo obdobje podaljšati in zato čim dlje vsaj na zunaj delovati, kot da še nismo dosegli jubilejne starosti,« pove.

Nevarnost obsedenosti z mladostjo

»Medtem ko stisko minljivosti mladosti še razumemo pri starejših osebah, pa je skrb vzbujajoče pojavljanje vse več obsedenosti z mladostnim videzom in posledičnih odločitev za lepotne popravke staranja pri mlajših, predvsem mladih ženskah, tudi najstnicah. Na splošno ugotavljamo, da so z ohranjanjem mladosti bolj preobremenjene ženske, kar je predvsem odsev naše družbe. Živimo namreč v obdobju, ko je ženska lepota večinoma prikazana v podobi mlade in vitke ženske.

Do moških je družba bolj prizanesljiva. Moški je večkrat lahko razumljen kot privlačen tudi v poznejši starosti.

Pri njih se poudarjajo tudi lastnosti, kot so karizma, inteligentnost, status, česar družba pri ženskah žal ne opazi,« meni. Ljudje iščejo različne rešitve, kako bi ohranjali mladostni videz. »Ne gre la za lepotne posege, ampak tudi za ukvarjanje s športom in skrbjo za zdravo prehrano.

Težava je, da bo ta dejavnost, če je glavni motiv zanjo želja po ohranjanju mladostnosti, slej ko prej prerasla v obsedenost.

Staranja namreč ne moremo ustaviti, zato se kljub zdravemu življenjskemu slogu še vedno staramo, kar se kaže tudi v zunanjem videzu. Posledično želimo biti še bolj aktivni, še bolj paziti na prehrano, kar hitro pripelje do ekstremov, in potem se zdrava dejavnost prevesi v nezdravo.

Estrada

Lorella Flego: Dokler se bo tako počutila, ne more pomagati

Enako je pri lepotnih posegih, saj starost prikrijemo le začasno ali le deloma. Zato se zatekamo k več in več ter pogostejšim posegom, kar neredko pripelje tudi do vsem znanih primerov, ko oseba ni več videti »naravno«, ne more se nasmejati ali z obrazno mimiko izkazovati čustev,« pojasnjuje psiholog.