Profimedia

Zgaga je ena najpogostejših prebavnih težav sodobnega človeka. Pekoč občutek za prsnico lahko zmoti spanec, pokvari večerjo ali celo povzroči tesnobo, saj ga mnogi zamenjajo s srčnimi težavami. Okoli nje kroži ogromno nasvetov – od kozarca mleka do koščka kruha. A koliko od tega res deluje?

Mit: mleko blaži zgago

Resnica: pitje mleka lahko za trenutek omili pekoč občutek, a v resnici pogosto poslabša težave. Mleko namreč spodbuja dodatno izločanje želodčne kisline in poveča volumen v želodcu. Rezultat je še močnejše draženje požiralnika.

Mit: kruh nevtralizira kislino

Resnica: podobno kot pri mleku tudi uživanje kruha ne reši težave. Več hrane v želodcu pomeni več pritiska na spodnjo zapiralno mišico požiralnika in več možnosti, da kislina uide tja, kjer ne sodi.

· Domača lekarna

Stare modrosti za zdravo prebavo brez zdravil

Kaj pa res deluje?

Strokovnjaki pravijo, da najhitrejše olajšanje prinesejo histaminski blokatorji. Delujejo tako, da zavirajo histamin, kemično snov, ki sproža nastajanje želodčne kisline. Učinek se lahko pokaže že v 15 do 30 minutah in traja nekaj ur. Zdravila so primerna za občasno ali krajše lajšanje simptomov. Pri nas je histaminski H₂-blokator famotidin dostopen pod imenom Ulfamid, ki je na voljo le na recept.

Profimedia

Druga skupina zdravil, ki lahko pomagajo, vsebuje pantoprazol, ki spada med zaviralce protonske črpalke (PPI). Takšno zdravilo je pri nas npr. Nolpaza. Ta zdravila blokirajo encim, ki je ključen za tvorbo kisline, zato močneje in dolgotrajneje zmanjšajo izločanje želodčne kisline. Učinek nastopi počasneje (lahko šele po nekaj urah oziroma dneh rednega jemanja), vendar traja dalj časa kot pri histaminskih blokatorjih. Uporabljajo se pri kroničnih težavah (npr. GERB, razjede).

Pri občasnih težavah pa pomagajo že zdravila, ki sodijo med antacide (npr. Rupurut in Rutacid), ki delujejo tako, da nevtralizirajo že prisotno želodčno kislino in s tem hitro ublažijo zgago ter pekoč občutek v požiralniku.

Prehrana

Ko želodec potrebuje počitek, jejte lahko prebavljiva živila

Hitra pomoč iz kuhinje

Soda bikarbona (natrijev hidrogenkarbonat) je eno izmed najbolj znanih domačih zdravil za zgago. Deluje kot antacid – v želodcu se veže z želodčno kislino in jo nevtralizira, pri tem pa nastaja ogljikov dioksid, kar lahko hitro ublaži pekoč občutek. A vedeti morate, da lahko pogosta uporaba povzroči napenjanje, nelagodje v trebuhu in prekomeren vnos natrija, kar ni priporočljivo pri povišanem krvnem tlaku ali srčno-žilnih boleznih. Zato je soda bikarbona primerna le za občasno in kratkotrajno lajšanje zgage, ne pa za redno zdravljenje.

Seveda je še najbolje, če zgago preprečimo. Ključ je v prepoznavanju sprožilcev. Najpogostejši so:

• začinjena in mastna hrana,
• jedi s paradižnikom ali česnom,
• kava, vino, čokolada, gazirane pijače,
• celo mleko in meta.

Po težjih obrokih lahko pomaga tudi žvečenje nevtralnega (ne metinega) žvečilnega gumija, saj to spodbuja izločanje sline, ki deluje kot naravna protiutež kislini.

Profimedia

Slabe navade, ki poslabšajo zgago

Poleg izbire hrane ima velik vpliv tudi življenjski slog:

• Preobilni obroki: prenajedanje poveča pritisk v želodcu.
• Pozno prehranjevanje: strokovnjaki priporočajo, da zadnji obrok pojemo vsaj dve uri pred spanjem.
• Ležanje po jedi: če ležemo s polnim želodcem, se kislina lažje vrača. Boljša rešitev je spanje z nekoliko privzdignjenim vzglavjem.

Prehrana

Spodbuja spolni nagon in delovanje želodca

Kdaj je čas za zdravnika?

Občasna zgaga ni razlog za paniko, a če se pojavlja več kot dvakrat na teden, je potreben obisk pri zdravniku. Pogosta zgaga lahko namreč dolgoročno poveča tveganje za resnejše bolezni, vključno z rakom požiralnika.

Nasveti babic, kot so kozarec mleka ali rezina kruha, so torej žal bolj mit kot rešitev. Če se želite znebiti zgage, raje posezite po preverjenih zdravilih in spremenite življenjske navade. Najpomembnejše pa je, da pravočasno poiščete strokovno pomoč, če se težave ponavljajo.