Slovenski recept za preživetje infarkta, ki ga zdaj kopira ves svet
Slovenski zdravniki iz UKC Ljubljana so poskrbeli za dosežek, ki bo spremenil mednarodne medicinske učbenike.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Če v Sloveniji doživite srčni infarkt, so vaše možnosti preživetja zelo dobre, saj imamo eno bolje organiziranih mrež za zdravljenje in izjemne strokovnjake. Naši zdravniki so namreč dokazali, da ni pomembno le, kako hitro bolnik pride v bolnišnico, temveč hitro ukrepanje že v reševalnem vozilu.
Ekipi pod vodstvom dr. Miše Fister in dr. Tomaža Goslarja je uspelo dokazati, da heparin (zdravilo za raztapljanje strdkov), prejet že na terenu, odpre zaprto žilo v kar 43 odstotkih primerov, še preden bolnik sploh pride do bolnišnice. Pri tistih, ki zdravila niso prejeli takoj, je bila ta številka le 27-odstotna.
Neverjeten napredek
Slovenija se že vrsto let uvršča v sam svetovni vrh po uspešnosti zdravljenja srčnih infarktov, a zdaj so strokovnjaki iz UKC Ljubljana poskrbeli za dosežek, ki bo spremenil mednarodne medicinske učbenike.
Študija z imenom »Heparin STEMI« je zajela 600 slovenskih bolnikov, ki jih je zadela najhujša oblika infarkta, popolna zapora ene od velikih srčnih žil. Gre za trenutke, ko srčna mišica začne odmirati in je vsaka minuta dragocena. Slovenski zdravniki so ugotovili, da če bolnik prejme heparin (zdravilo proti strjevanju krvi) že v reševalnem vozilu, takoj ko ekipa na terenu posname EKG in se posvetuje s specialistom, so rezultati osupljivi.
Ko so ti pacienti prispeli na operacijsko mizo v Ljubljani, so imeli za 16 odstotkov bolj odprto žilo kot tisti, ki zdravila niso prejeli vnaprej.
Kitajci že sledijo slovenskemu zgledu
Študija je odjeknila vse od Amerike, do Kitajske. Rezultati študije so bili objavljeni v eni od najuglednejših svetovnih medicinskih revij s področja kardiologije Circulation in predstavljeni kot »late breaking trial« na letošnjem kongresu American College of Cardiology. Dosežek je tako velik, da so slovenske ugotovitve s svojo študijo že ekspresno potrdili tudi na Kitajskem. "Strokovno zelo odmevna študija bo najverjetneje vplivala na mednarodne smernice," sporoča UKC Ljubljana.
Da gre za neverjeten napredek, potrjujejo tudi izkušnje tistih, ki so bili zraven od začetka. Dr. Marko Noč se spominja svojih začetkov leta 1987, ko je v UKC Ljubljana umrlo okoli 20 odstotkov bolnikov z infarktom. Danes je ta številka skoraj nepredstavljiva: »Pri zadnjih 100 bolnikih, ki sem jim osebno odpiral zaprto arterijo, je bila umrljivost le dvoodstotna. Glede na to, da letno zdravimo okoli 700 takih bolnikov, si lahko vsak izračuna, koliko rešenih življenj to pomeni.«
»Glavni strokovni preboj se je nedvomno zgodil v letu 2000 z uvedbo sistematičnega mehaničnega odpiranja zaprte koronarne arterije, ki smo ga skupaj s predbolnišničnimi urgentnimi zdravniki, interventnimi kardiologi in zdravniki intenzivisti v Sloveniji uvedli med prvimi na svetu,« je še dodal.
https://svet24.si/zdravje/bolezni/srcni-infarkt-pri-zenskah-1878191
Od doma do operacijske mize v 65 minutah
Pacienti v Sloveniji, ki potrebujejo takojšnje interventno zdravljenje, niso prepeljani na najbližjo urgenco ali v sekundarne bolnišnice, ampak neposredno v UKC Ljubljana. Od trenutka, ko začutite bolečino in pokličete pomoč, do trenutka, ko ste že na posegu v kliničnem centru, mine v povprečju le dobra ura.
To je svetovni rekord, ki ga omogoča majhnost države, dobre povezave in izjemna požrtvovalnost ekip, ki so v pripravljenosti 24 ur na dan. Generalni direktor UKC Ljubljana dr. Marko Jug ob tem opozarja: »V Sloveniji veliko govorimo o čakalnih vrstah. To je najpomembnejša čakalna vrsta. Tukaj se čakanje meri v minutah. Če smo tukaj sposobni rešiti to, bomo znali rešiti tudi druge izzive.«
"To je izjemen dosežek za slovenski zdravstveni sistem in priznanje za tesno sodelovanje med reševalci na terenu ter specialisti v bolnišnici," poudarjajo v UKC Ljubljana. Če torej kje na svetu želite doživeti srčni infarkt, je to Slovenija. Ne le, zaradi vrhunske tehnologije, ampak zdravstvenega osebja, ki zdravljenje začne že v reševalnem vozilu.
