UKC Ljubljana napoveduje preboj: Robot, ki operira skozi eno luknjico
UKC Ljubljana robotsko kirurgijo širi na nova področja. Na obzorju so posegi skozi eno samo luknjico in operacije na daljavo.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKC) so v okviru 4. simpozija robotske kirurgije napovedali novo poglavje. Robotska kirurgija namreč vstopa na področja, kjer je bila še pred kratkim nepredstavljiva.
Šest robotov, kmalu še več?
Slovenija ima šest robotskih kirurških sistemov in s tem stopa ob bok najbolj razvitim državam, obetajo pa se še vsaj tri nove kirurške platforme. »Današnji kongres je nekako namenjen temu, da izmenjamo izkušnje z drugimi centri, se pogovorimo o kakovosti dela in se tudi vprašamo, koliko teh platform v bistvu Slovenija sploh še potrebuje,« je v uvodu povedal dr. Simon Hawlina, s Kliničnega oddelka za urologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana.
UKC Ljubljana bi po njegovem mnenju lahko naredil še korak naprej, z nakupom single-port robota, ki omogoča operacije skozi eno samo luknjico. »Zakaj bi bil samo UKC Ljubljana primeren dobiti tega robota? Predvsem zaradi tega, ker teh primerov ni tako veliko in druge bolnišnice vsekakor ne bi imele dovolj primerov za to, da bi upravičile to investicijo,« je pojasnil.
Na obzorju je tudi kitajska konkurenca. Hawlina se je ravno vrnil s šolanja na novem kitajskem robotskem sistemu. »Kitajska kot tehnološki velikan vstopa močno v to področje, roboti so nekoliko cenejši kot trenutni, ki ga imamo. Moram reči, da je nekoliko težje, vendar vsekakor za bolnike, za dobrobit njih bo potrebno ugrizniti tudi v to jabolko,« je dejal.
In telekirurgija? »To ni več prihodnost, to je že tukaj,« je bil Hawlina jasen. Kot primer je na fotografiji pokazal prof. Bredo iz Barcelone, ki enkrat na teden iz svojega urada operira bolnike na Kanarskih otokih, ter še drugega kirurga iz Londona, ki je za vajo operiral pacienta v Pekingu. »Telekirurgija je tukaj in vsekakor se veselimo neke nove poti, tudi novih specialnosti, ki bodo vstopile v ta program,« je še dodal.
Srce in pljuča
Robotska kirurgija v UKC Ljubljana se ne ustavlja pri urologiji. Strokovni direktor Kirurške klinike UKC Ljubljana dr. Ivan Kneževič je napovedal širitev na področja, ki so težje dostopna.
»Robotska asistirana kirurgija ima svoje prednosti, predvsem pri težko dostopnih področjih in področjih, ki potrebujejo boljšo vizualizacijo,« je pojasnil Kneževič. »Recimo pri torakalni kirurgiji se bodo nekje sredi maja, že začeli posegi. To bodo posegi predvsem na področju resekcije pljuč in področja, ki so malo težje dostopna, kot so ta mediastinum. To je prostor med prsnimi organi in prsnico, predvsem izoliranje bezgavk,« je dejal. Junija sledijo še zahtevnejši posegi. »Pri srčni kirurgiji, ki bo verjetno v mesecu juniju, se bodo začeli posegi na zaklopkah,« je napovedal.
Grlo in vrat
Dr. Robert Šifrer, predstojnik Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, je predstavil odprtje robotskega programa na področju, kjer je natančnost dobesedno vprašanje življenja in smrti. »Kirurško področje otorinolaringologa je zelo majhno, kompleksno. Zelo blizu so pomembne, za življenje pomembne strukture, ki jih lahko poškodujemo, če nismo previdni, ali pa jih moramo odstraniti, če je tumor prevelik,« je v uvodu pojasnil.
Prva uspešna robotska operacija na tem področju je bila izvedena leta 2005 v ZDA. Danes je to postalo sodobno zdravljenje raka glave in vratu. »Odprtje programa robotske kirurgije za ORL ni samo pomemben korak za kliniko, ampak tudi za klinični center in celotno slovensko otorinolaringologijo,« je poudaril Šifrer in dodal: »Robot ne operira sam, kot se mogoče sliši na prvi pogled. Instrumente še vedno vodi kirurg, robot pa omogoča natančne, precizne gibe, dober pregled in dostop do področij, ki so slabo dostopna.«
Ključna prednost je dostop skozi usta in brez rezov na vratu. »Lahko operiramo skozi ustno votlino, torej brez rezov na vratu. Robot omogoča, da tako invazivni posegi niso več potrebni in v tem oziru so tudi posledice po zdravljenju manjše,« je pojasnil. »Po domače povedano; operira okrog vogala, kar je v otorinolaringologiji zelo pomembno. Kirurške instrumente lahko obrača bolj, kot jih lahko obračamo samo z roko,« je opisal Šifrer.
Posebej je izpostavil odpravo tremorja. »Tremor je tresavica, ki jo ima vsak zdravnik, vsaka oseba. Odvisna je tudi od dnevnega počutja in je pač pomembna ovira pri operaciji. Robot ta tremor izniči, kar je velika prednost,« je razložil. »Robot ni nadomestilo za kirurga, ampak orodje, ki nam omogoča lažje, bolj natančno delo. Na koncu ne gre za robota, ampak za bolnika. In če lahko z robotom izboljšamo prognozo, zmanjšamo posledice zdravljenja, je to seveda prava pot,« je zaključil Šifrer.
Renesansa medicine v UKC Ljubljana
Direktor UKC Ljubljana Marko Jug je pojasnil, da sta trenutna robota izkoriščena nadpovprečno: produkcija operacij se je dvignila za približno 50 odstotkov, kar kaže, da se razvoj še zdaleč ni končal. Z enim robotom so lani opravili 470 operacij, skupaj pa že več kot 2.000.
V načrtu so vsaj še štirje novi sistemi. Single-port robot prihaja v začetku naslednjega leta, ob njem pa še en sistem za rutinske posege. Jug je opozoril, da ni vsak robotski poseg tudi smiseln, saj robot stane od dva do tri milijone evrov, k temu se prištejejo še potrošni material in vzdrževanje. »Robotski poseg je enkrat dražji kot navaden poseg,« je dejal.
»Čeprav je zdravstvo pred velikimi izzivi globalno, imamo srečo, da ta trenutek lahko doživljamo neko renesanso v UKC Ljubljana in tudi širše. Dejansko smo lahko veseli in ponosni, da ponudimo našim bolnikom najbolj kakovostne in moderne storitve,« je zaključil.
E-novice · Zdravje
