Profimedia

Kožo sevanje sonca poškoduje ne glede na to, ali nastane opeklina ali ne. Najboljša rešitev se zdi izogibanje soncu. Toda kdo si resnično želi preživeti lepe sončne dni zaprt med štirimi stenami? Ali obstaja način, kako se pametno zaščititi in izogniti negativnim vplivom sonca? Kako najti najboljšo rešitev v poplavi informacij o zaščitnih izdelkih na družbenih omrežjih in internetu?

Skrb za kožo že od otroštva

Za kožo, ki je najbolj izpostavljen organ našega telesa ter hkrati pregrada med našim zunanjim in notranjim okoljem, je treba skrbeti že od zgodnjega otroštva. Koža je naš najbolj vidni in izpostavljeni organ. Odraža splošno zdravstveno stanje posameznika.

Sončne opekline v otroštvu so dejavnik tveganja za raka kože kasneje v življenju.

Biostatistično izračunano lahko pojavnost raka kože zmanjšamo za 78 odstotkov, če v otroštvu, 15. do 18. leta starosti, dosledno uporabljamo zaščito pred soncem SPF (vir: An Owerview of Ultraviolet Radiation, Sunscreens and Photo-Induced Dermatoses, Dermatol Clin 24).

V zadnjih 30 letih je na področju zaščite pred sevanjem sonca prišlo do velikega napredka. Kljub temu kar 83 odstotkov ljudi še vedno verjame, da jih sonce skozi avtomobilsko steklo ne more opeči in da se rak kože njim ne more zgoditi.

Profimedia

Vendar je maligni melanom v Sloveniji na šestem mestu po pogostnosti med vsemi raki. Nemelanomske oblike raka kože so po pogostnosti med vsemi raki v Sloveniji na drugem mestu pri moških in na prvem mestu pri ženskah (vir: Zadnik V, Žagar T. SLORA: Slovenija in rak. Epidemiologija in register raka. Onkološki inštitut Ljubljana. www.slora.si junij 2021).

Resnica o sončenju

Zdrava porjavitev kot posledica sončnega sevanja ne obstaja! Koža z namenom zaščite pred sevanjem sonca proizvaja pigment melanin. Porjavitev je del vnetnega odgovora kože na izpostavljenost soncu ter poskus samozaščite pred nadaljnjimi poškodbami.

Zdrava porjavitev kot posledica sončnega sevanja ne obstaja! 

Potemnitev kože zagotavlja izjemno omejeno zaščito pred sončnimi opeklinami: temno rjavi odtenek na beli koži predstavlja zaščitni faktor pred soncem od 2 do 4 (SPF). Tovrstna obramba ne omogoča zaščite pred hudimi poškodbami, ki nastanejo s časom, kot je rak kože. 

Razlikujemo med dvema tipoma porjavitvene reakcije glede na izraznost pigmenta in obstojnost porjavelosti. Takojšnje temnenje pigmenta nastopi ob izpostavitvi UVA sevanju, ko pigment melanin, ki je že prisoten v koži, potemni.

Takojšnji ten je relativno neobstojen in začne bledeti že v nekaj urah po prenehanju izpostavljenosti. Obstojnejša je porjavitev, ki nastane v kasnejšem obdobju, približno v treh dneh. Zakasnela porjavitev je posledica nastanka novega melanina, ki se razporedi v zgornje celice. Takšno obarvanje kože lahko traja več tednov.

Profimedia

Sončne opekline

Visoki odmerki UV žarkov uničijo in poškodujejo večino celic v zgornjem sloju kože. V najmilejši obliki opeklina povzroči pordelost kože ali eritem. Eritem se pojavi kmalu po izpostavitvi UV sevanju in doseže največjo intenzivnost v 8 do 24 urah. Nato čez nekaj dni zbledi. Močna sončna opeklina je boleča, lahko povzroči nastanek mehurjev ter lupljenje kože. Spodaj nastala nova koža je izjemno občutljiva in še bolj nagnjena k UV poškodbam.

Fotosenzibilnost

Del prebivalstva je še posebej občutljiv na sevanje sonca. Že minimalni odmerek sevanja sproži alergijsko reakcijo, ki povzroči osip ali hude sončne opekline. Fotosenzitivnost je pogosto povezana z uporabo določenih zdravil, vključno z nekaterimi nesteroidnimi protivnetnimi zdravili in sredstvi za lajšanje bolečine, pomirjevalnimi sredstvi, peroralnimi antidiabetiki, antibiotiki in antidepresivi.

Če redno jemljete katerokoli zdravilo, preberite navodila za uporabo zdravila ali se posvetujte z zdravstvenimi delavci o morebitnih preobčutljivostnih reakcijah na svetlobo. Nekatera živila in kozmetični izdelki, kot so dišave in mila, lahko vsebujejo sestavine, ki sprožijo ali poslabšajo fotosenzibilnost.

Samo visok SPF izdelka ni dovolj

Izdelki za zaščito pred soncem so pomemben del celostne zaščitne strategije, vendar niso dovolj, da bi bili pred sevanjem resnično varni. Več preživetega časa zunaj poveča možnost za preveliko izpostavljenost sevanju sonca, kar pospeši staranje in lahko resno ogrozi naše zdravje.

Profimedia

Tudi izbiro zaščitnega izdelka je treba prilagoditi tipu in stanju kože. Zadnje znanstvene smernice navajajo lastnosti idealnega izdelka za zaščito pred soncem. Idealen izdelek nudi primarno (UV filtri) in sekundarno zaščito (antioksidanti), ima nealergeno in nekomedogeno osnovo (ne maši por). Vsebuje nealergene UV filtre in vsaj en UV filter širokega spektra.

Poleg UV filtrov vsebuje filtre, ki zastirajo preostali del sončnega vpliva na kožo - filtri za vidni del svetlobe in infrardeče sevanje A, saj v vidnem delu svetlobe nastajajo nekatere alergijske reakcije in hiperpigmentacije, infrardeče sevanje A pa spodbuja nastanek prostih radikalov na koži. Poleg omenjenega vsebuje širokospektralne antioksidante in sestavine, ki odpravljajo že nastale poškodbe sevanja sonca na koži.

Preberite tudi:

• Prikrit vpliv sonca na prezgodnje staranje kože
• Kako doma poskrbite za pomladni detoks kože?
• 6 najboljših olj za dobro počutje

Sevanje sonca prehaja tudi skozi steklo

Dejstvo je, da ima izpostavljanje soncu tako pozitivne kot tudi negativne posledice. Za sproščanje pozitivnih vplivov je dovolj že nekajminutna izpostavljenost. Tako od 5 do 15 minut izpostavljenosti obraza in rok soncu od dva- do trikrat na teden v poletnih mesecih zadostuje za ohranjanje in tvorbo vitamina D.

Sedaj pa si predstavljajte naš vsakdanjik. Sevanju sonca smo izpostavljeni tako na prostem kot tudi v avtu, službi ter doma, skratka vedno, kadar smo blizu prozornih steklenih površin, saj UVA žarki prodirajo tudi skozi steklo, hkrati pa na našo kožo negativno vpliva tudi vidni del svetlobe in del infrardečega sevanja. Negativnim vplivom smo tako izpostavljeni odločno preveč!