Profimedia

Več časa, preživetega zunaj, poveča možnosti za preveliko izpostavljenosti sevanju sonca, kar pospeši staranje in lahko resno ogrozi naše zdravje. A prav vsak lahko z dobro ozaveščenostjo o nevarnosti sevanja sonca bistveno zmanjša tveganje za nastanek škodljivih posledic in tako pripomore k zdravju.

Staranje kože opredeljujeta dva glavna procesa: intrinzično staranje ali staranje pod vplivom notranjih dejavnikov (imenovano tudi kronološko staranje) in ekstrinzično staranje ali staranje pod vplivom zunanjih dejavnikov.

Intrinzično staranje odraža gensko ozadje posameznika in časovno komponento; je neizogibno in nanj ne moremo vplivati. Ekstrinzično staranje pa povzročajo zunanji dejavniki, kot so kajenje, čezmerna uporaba alkohola, slabe prehranjevalne navade in izpostavljenost soncu.

O prezgodnjem staranju govorimo, ko zunanji dejavniki močno pospešijo staranje. Nanj lahko vplivamo s spremembo življenjskega sloga in tako zmanjšamo škodljive zunanje vplive. Dejstvo, da pripisujemo 80 % staranja obraza izpostavljenosti soncu, uvršča sevanje sonca med najmočnejše zunanje vplive. Prezgodnje staranje pod vplivom sevanja sonca imenujemo fotostaranje ali dermatohelioza.

Profimedia

Učinki sonca na človeka

Sončni žarki zagotavljajo toploto in svetlobo, na splošno dvigajo dobro počutje in spodbujajo delovanje krvnega obtoka. Del UV-sevanja je bistvenega pomena za telo, saj spodbuja proizvodnjo vitamina D, ki ima pomembno vlogo pri povečevanju absorpcije kalcija in fosforja iz hrane, pri razvoju skeleta, imunski funkciji in nastanku krvnih celic.

Nobenega dvoma ni, da je malo sončne svetlobe dobro za vse! Toda od 5 do 15 minut izpostavljenosti obraza in rok soncu od dva- do trikrat na teden v poletnih mesecih zadostuje za ohranjanje in tvorbo vitamina D. Bliže ekvatorju, kjer je raven UV-sevanja višja, zadostujejo še krajša obdobja izpostavljenosti.

Nobenega dvoma ni, da je malo sončne svetlobe dobro za vse! 

Zato je pomanjkanje vitamina D za večino malo verjetno. Morebitne izjeme so tisti, ki so zelo omejeno izpostavljeni soncu: seniorji, nepokretne osebe in ljudje z močno pigmentirano kožo. Številne države so prepoznale pomembnost vitamina D za splošno dobro populacije, zato so uvedle dodatek vitamina D k običajnim skupinam živil, kot so moka, žita in mleko. Naravno prisoten vitamin D je v prehrani zelo redek, najdemo ga predvsem v maščobah rib in jetrih ribe trske.

UV-sevanje se uporablja za uspešno zdravljenje številnih bolezni, vključno z rahitisom, psoriazo, ekcemom in zlatenico. Terapevtska uporaba ne odpravlja negativnih stranskih učinkov UV-žarkov, vendar zdravljenje poteka pod zdravniškim nadzorom, ki zagotavlja, da koristi prevladajo nad tveganjem.

Čezmerna izpostavljenost UV-sevanju je škodljiva, povzroča prezgodnje staranje, kožnega raka in številna druga kožna obolenja. Prevelika izpostavljenost ultravijolični svetlobi povzroča okrog 90 odstotkov vseh poškodb kože. Sončna svetloba je glavni vir UV-sevanja, med kritične vire se uvršča tudi solarij.

Splošno o sevanju sonca

Sevanje sonca, ki doseže zemljino površje, obsega:

• UV-sevanje (UVC, UVB in UVA),
• vidno svetlobo,
• infrardeče sevanje.

Moč sevanja sonca, ki doseže tla, je odvisna od številnih dejavnikov. Ti so:

• Čas dneva: sevanje sonca je najmočnejše med 10. in 16. uro.
• Sezona: sevanje sonca je močnejše v spomladanskih in poletnih mesecih.
• Oddaljenost od ekvatorja (zemljepisna širina): izpostavljenost sevanju sonca se zmanjšuje z oddaljenostjo od ekvatorja.
• Nadmorska višina: več sevanja doseže površino v višje ležečih krajih.
• Pokritost neba z oblaki: učinek oblakov na sevanje sonca niha. To, ali lahko pokritost neba z oblaki delno zmanjša izpostavljenost sevanju sonca, je odvisno od vrste oblakov. Nekateri tipi oblakov lahko izpostavljenost sevanju sonca celo povečajo zaradi odbojnosti. Pomembno je zavedanje, da  sevanje sonca prehaja tudi, ko je oblačno.
• Odbojnost od različnih površin.

Žarki sonca se od površin, kot so voda, pesek, sneg, pločnik ali trava, odbijajo, zaradi česar se poveča izpostavljenost sevanju sonca.

Količina izpostavljenosti sevanju sonca, ki jo oseba dobi, je odvisna od jakosti žarkov, časa izpostavljenosti kože in tega, ali je koža zaščitena z oblačili oziroma sredstvi za zaščito pred sevanjem soncem.

Profimedia

Ljudje, ki živijo na območjih z večjim številom sončnih dni ali celoletno močno izpostavljenostjo sevanju sonca, imajo večje tveganje za obolenje raka kože. Preživljanje veliko časa na prostem, ki ga narekuje delo ali prosti čas brez ustrezne zaščite z zaščitnimi oblačil in kozmetičnimi izdelki za zaščito pred soncem, povečuje tveganje.

Prav tako je pomemben vzorec izpostavljenosti. Na primer, pogoste sončne opekline v otroštvu lahko povečajo tveganje za nekatere vrste raka kože mnogo let ali celo desetletja pozneje.

Preberite tudi:

• S temi preprostimi koraki bodo vaše roke videti 10 let mlajše
• 5 lepotnih navad, ki upočasnjujejo staranje kože 

Sevanje sonca in koža

Sevanje sonca aktivira (oksidira) pigment melanin. UVA-sevanje aktivira pigment, ki je že prisoten vrhnjih celicah kože. Ta ustvari začasno obarvanost ali ten, ki se hitro pojavi in tudi hitro zbledi. Poleg tega UVA-sevanje prodre v globlje plasti kože, vpliva na vezivno tkivo in kapilare. Koža postopoma izgubi elastičnost in se začne gubati.

Zato veliki odmerki UVA-sevanja povzročajo prezgodnje staranje oz. fotostaranje. Poleg tega nedavne študije močno nakazujejo, da se tako lahko pospeši razvoj različnih vrst raka kože. Mehanizmi poškodb UVA niso v celoti razumljeni, a hipoteze predpostavljajo, da UVA poveča oksidativni stres celic.

Profimedia

UVB spodbuja proizvodnjo novega melanina, kar v nekaj dneh povzroči močno povečanje pigmenta. Ta obarvanost lahko traja razmeroma dolgo. UVB-sevanje stimulira celice, da odebelijo povrhnjico. Koža se obarva in zgosti se zunanja plast celic – te reakcije so obramba telesa pred nadaljnjimi UV-poškodbami. Višji odmerki UVB-sevanja povzročajo sončne opekline, kar povečuje verjetnost razvoja raka kože.

UV-del sevanja sonca skupaj s sevanjem sonca v vidnem delu spektra svetlobe sproža nastanek hiperpigmentacij in alergijske reakcije. V infrardečem spektru svetlobe pa še vedno nastajajo prosti radikali, ki poškodujejo celico in njen genski material. Zato je pomembno, da kozmetični izdelek za zaščito proti sevanju sonca poleg UV-filtrov vsebuje tudi filtre za vidni in IR-del svetlobe ter enakomerno zaščiti kožo pred celotnim spektrom sevanja sonca.

Nina G. Krajnc, med. spec., strokovni vodja AIKON Academy

Resnica o sončenju

Zdrava zagorelost kot posledica sončenja ne obstaja! Koža za zaščito pred sončnim sevanjem proizvaja pigment, imenovan melanin. Porjavelost je vnetni in obrambni odgovor kože na izpostavljenost sevanju sonca ter poskus zaščite pred nadaljnjimi poškodbami.

Toda potemnitev kože zagotavlja izjemno omejeno zaščito pred sončnimi opeklinami: temno rjav odtenek na beli koži pomeni zaščitni faktor pred soncem od 2 do 4 (SPF). Tovrstna obramba ne omogoča zaščito pred dolgoročnimi poškodbami sevanja sonca, kot je rak kože. Porjavelost je lahko estetsko zaželena, vendar v resnici ni nič drugega kot znak poškodbe kože in odraz poskusa samozaščite.

Nina G. Krajnc, med. spec., strokovna vodja AIKON Academy