Sašo Švigelj / M24

Predlog za njegovo imenovanje je na podlagi predhodnih mnenj občne seje vrhovnega sodišča in Sodnega sveta v državni zbor posredovala odhajajoča ministrica za pravosodje Andreja Katič.

Novi predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož je v svoji sodniški karieri prehodil pot od okrajnega do vrhovnega sodnika. Je doktor znanosti pravnih ved, aktiven predavatelj in pisec strokovnih prispevkov predvsem s področja insolvenčnega, izvršilnega, civilno procesnega, stvarnega in obligacijskega prava, aktivno je sodeloval tudi pri pripravi zakonodaje. Na mestu predsednika vrhovnega sodišča, najvišjem položaju v sodstvu, bo zamenjal Miodraga Đorđevića, ki mu konec leta preneha sodniška funkcija, s tem pa tudi funkcija predsednika vrhovnega sodišča.

Vrhovni sodnik od decembra 2021

Orož je sodnik že skoraj dve desetletji. Poklicno pot je marca 2006 začel kot sodnik na izvršilnem oddelku ljubljanskega okrajnega sodišča, kjer je bil tudi vodja organizacijske enote za stečajne zadeve in vodja izvršilnega oddelka ter podpredsednik. Na mesto višjega sodnika je bil imenovan septembra 2011. Sodil je na izvršilnem in gospodarskem oddelku ljubljanskega višjega sodišča.

Za vrhovnega sodnika ga je državni zbor na predlog Sodnega sveta imenoval decembra 2021, ko ga je podprlo 85 poslancev, proti ni bil nihče. Na vrhovnem sodišču sodi na gospodarskem oddelku, kot član senata pa tudi na drugih oddelkih. Je tudi vodja oddelka za spremljanje sodne prakse in namestnik vodje gospodarskega oddelka, član personalnega sveta Vrhovnega sodišča, vodja projektne skupine Nove funkcionalnosti baze znanja, član komisije za izdajo in odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja ter član Strokovnega sveta Centra za izobraževanje v pravosodju. Sodeloval je tudi v več delovnih in projektnih skupinah na Vrhovnem sodišču.

Aktiven je tudi kot predavatelj in pisec strokovnih prispevkov, hkrati sodeluje pri oblikovanju zakonodaje, zlasti glede Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter Zakona o izvršbi in zavarovanju in občasno tudi glede ostalih zakonov in podzakonskih predpisov.

Kandidata sta bila dva

Katič je v nagovoru poslancem spomnila, da sta se za funkcijo predsednika vrhovnega sodišča potegovala dva kandidata, ki sta oba prejela podporo občne seje vrhovnega sodišča. Sodni svet je ugotovil, da oba izpolnjujeta formalne pogoje, po razgovoru z obema kandidatoma pa je predhodno mnenje oblikoval le o Orožu, ki je prejel potrebno podporo. Člani sveta so v mnenju izpostavili predvsem Oroževe strokovne kvalifikacije, visoko osebno integriteto, široko pravno znanje ter bogate izkušnje s področja sodnega odločanja in vodenja, je navedla.

Tudi sama je z Orožem opravila pogovor, na katerem sta posebno pozornost namenila vprašanjem razvoja sodnega sistema ter morebitnim izzivom, povezanih z izvajanjem nalog v okviru sprejete sodniške zakonodaje, ki začne veljati 1. januarja 2027.

Đorđević v pokoj

Izpostavila je, da bo v letu 2026 v zvezi z implementacijo sodniške zakonodaje potrebna intenzivna aktivnost na strani sodstva, "še posebej se pričakuje okrepljen angažma novega predsednika vrhovnega sodišča," je poudarila. Ker v prihodnjem letu poteče mandat trem predsednikom okrožnih sodišč, pa bo nujna tudi pravočasna vključitev novoimenovanih predsednikov ter njihovo aktivno sodelovanje v postopku implementacije nove zakonodaje, je dodala.

Đorđević, ki je vodenje vrhovnega sodišča prevzel na začetku leta 2023, se bo moral konec leta upokojiti, še pred koncem svojega mandata. Vrhovni sodnik namreč lahko funkcijo opravlja le do 70. leta starosti.