Državni zbor je s 53 glasovi za in 17 proti sprejel zakon o digitalizaciji zdravstva. Gre za transformacijo digitalnega zdravstvenega sistema, zakon pa bo omogočil postopno vzpostavitev centralno upravljanih informacijskih rešitev, ki bodo standardizirale procese po vseh zdravstvenih zavodih, in javnega podjetja, ki bo pogodbeni obdelovalec podatkov.

Za zakon so ob navzočih 79 poslancih glasovali poslanci Svobode, SD, Levice, nepovezana poslanca in poslanca narodnih skupnosti, proti pa so bili poslanci SDS. Poslanci NSi, poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev in poslanka SD so bili vzdržani.

Določene naloge družbe izločene iz tržne dejavnosti

Poslanci so na današnji seji sprejeli tudi štiri dopolnila, ki so jih predlagali poslanci Svobode, SD in Levice. Z dopolnilom so določili, katere naloge družbe se opravljajo v režimu javne službe in katere so ostale dejavnosti, ki so povezane z opravljanjem storitev splošnega pomena. Te so izločili tudi iz tržne dejavnosti.

Preberite še

Interier

5 stvari, ki se jih splača kupiti na 'Black Friday'

Z dopolnilom so spremenili tudi financiranje družbe, in sicer izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki ne opravljajo javne zdravstvene službe, in izvajalci, ki javno zdravstveno službo opravljajo na podlagi koncesije, niso zavezani k plačilu za nadomestilo za vse centralne informacijske rešitve, temveč samo za tiste, za katere vlada z uredbo tako določi.

Bolj pregledno in učinkovito

Bomo z zdravstvenimi regijami dobili tudi boljšo oskrbo?

Vsi bolnikovi podatki zbrani v CeZZ

Zakon določa, da bodo morali izvajalci zdravstvene dejavnosti zdravstveno dokumentacijo pacientov posredovati v Centralni elektronski zdravstveni zapis (CeZZ), tako bodo vsi podatki o bolniku zbrani na enem mestu. Zakon omogoča poenotenje in racionaliziranje zbirk podatkov, med drugim pet zbirk s področja zdravstvenega varstva, 24 zbirk s področja javnega zdravja in sedem zbirk presejalnih programov.

Vzpostavlja se tudi zbirka o čakalnih seznamih

Vzpostavili bodo tudi novo zbirko podatkov o naročanju in čakalnih seznamih (DOS), ki jo bosta upravljala ZZZS in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), vključevala pa bo tudi podatke iz zbirk eNapotnica in eNaročilo.

Vsi zdravstveni delavci in sodelavci, ki oskrbujejo bolnika, bodo imeli, v skladu s svojimi pooblastili, dostop do njegovih zdravstvenih podatkov. Bolnik bo kljub temu ohranil pravico, da določenemu izvajalcu ali posamezniku dostop do dokumentacije prepove.

Vzpostavili bodo tudi javno podjetje, ki bo skrbelo za vzdrževanje enotnih in celovitih informacijskih rešitev ter poenostavilo upravljanje dostopov do zdravstvenih podatkov. Podjetje bo nastopalo kot pogodbeni obdelovalec, kar pomeni, da bo delovalo izključno po navodilih upravljavcev zbirk, in ne bo smelo samostojno odločati o obdelavi podatkov ali razvoju rešitev.

Vlada mora sprejeti akt o ustanovitvi družbe v treh mesecih od uveljavitve tega zakona, centralni elektronski zdravstveni zapis pa mora družba prevzeti v naslednjih 18 mesecih.