Primož Lavre

Po Sloveniji so se ob 19. uri zaprla volišča. Medtem ko volilni odbori začenjajo preštevati glasovnice, ostaja vprašanje, kdo bo v prihodnjih štirih letih vodil največja slovenska mesta, še odprto.

Na lokalnih volitvah namreč ni vzporednih volitev, ki bi ob zaprtju volišč ponudile oceno izida na podlagi odgovorov volivcev po opravljenem glasovanju. Na prve delne neuradne rezultate bo zato treba počakati, da občinske volilne komisije začnejo objavljati preštete glasove.

Za zdaj so tako na voljo predvsem javnomnenjske raziskave, opravljene v zadnjih tednih kampanje. Raziskovalne agencije Mediana, Ninamedia in Valicon so merile podporo županskim kandidatom v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Novi Gorici.

Njihove ugotovitve pa niso bile povsod enotne. Medtem ko so raziskave v prestolnici kazale podobna razmerja, sta meritvi v Kopru ponudili precej različni sliki županske tekme. Prav tam bo zanimivo spremljati, katera je bila bližje dejanski odločitvi volivcev.

Ljubljana in vprašanje prvega drugega kroga po dveh desetletjih

V Ljubljani so zadnje raziskave javnega mnenja največ podpore namerile aktualnemu županu Zoranu Jankoviću, na drugem mestu pa se je uvrščal kandidat Levice Luka Mesec.

Raziskava, ki jo je agencija Ninamedia med 9. in 12. novembrom opravila za Dnevnik, je Jankoviću izmerila 33,2 odstotka podpore, Mescu pa 22,9 odstotka. Med opredeljenimi volivci sta deleža znašala 38,4 oziroma 26,5 odstotka. Za njima so se z bistveno nižjimi deleži razvrstili Aleš Primc, Anton Rop, Klemen Boštjančič in drugi kandidati.

Primož Lavre

Podobno razmerje je pokazala raziskava agencije Valicon, opravljena med 10. in 12. novembrom za Žurnal24. Med 479 opredeljenimi anketiranci je Janković dosegel 33,3 odstotka, Mesec pa 22,6 odstotka podpore. Tretji je bil Boštjančič s 7,6 odstotka.

Obe raziskavi sta zato odpirali možnost drugega kroga, ki bi bil za Jankovića posebej pomemben. Od prve izvolitve leta 2006 je namreč na vseh naslednjih rednih županskih volitvah zmagal že v prvem krogu.

Valicon je preverjal tudi hipotetični dvoboj Jankovića in Mesca. Med anketiranci, ki so izbrali enega od njiju, je Janković dosegel 54,4-odstotno, Mesec pa 45,6-odstotno podporo. To sicer ne predstavlja napovedi dejanskega rezultata morebitnega drugega kroga, saj se lahko udeležba in volilne odločitve do 29. novembra spremenijo.

Lokalne volitve 2026

Ena stranka ima največ kandidatov, druga pa je spletla mrežo po vsej državi

Maribor in štirje kandidati, ki so se v anketah približevali

V Mariboru so predvolilne meritve pokazale precej večje premike. Raziskava, ki jo je Inštitut Mediana med 6. in 9. novembrom opravil za Večer, je na prvo mesto med opredeljenimi volivci postavila nestrankarskega kandidata Bora Greinerja z 28,8 odstotka podpore.

Na drugem mestu je bil Matevž Frangež s 24,6 odstotka, sledila pa sta Katja Koren z 21 odstotki in Andrej Bauman s 14,9 odstotka.

Sašo Bizjak

Najzanimivejša je primerjava s prvo Večerovo raziskavo, opravljeno med 19. in 22. oktobrom. Greiner je takrat med opredeljenimi dosegal 39,1 odstotka podpore, Frangež 25,4, Korenova 16, Bauman pa 9,9 odstotka.

V dobrih dveh tednih se je torej Greinerjeva prednost pred Frangežem v anketah zmanjšala s 13,7 na 4,2 odstotne točke. Korenova in Bauman sta pridobila vsak po približno pet odstotnih točk podpore med opredeljenimi.

Toda pri teh premikih je pomembna podrobnost. Delež neodločenih anketirancev se je med raziskavama zmanjšal s 24,6 na 12,7 odstotka. Če upoštevamo vse vprašane, ne samo opredeljenih, se je Greinerjeva podpora zmanjšala precej manj, s 25,3 na 23,5 odstotka.

Gre torej tudi za posledico spreminjanja deleža anketirancev, ki so že izbrali kandidata, ne nujno samo za prehajanje glasov med posameznimi kandidati.

Mediana je zadnjo raziskavo opravila na vzorcu 504 polnoletnih prebivalcev Maribora, pri čemer je uporabila telefonsko in spletno anketiranje. Rezultate je Večer objavil 13. novembra.

V Kopru dve raziskavi in 16,5 odstotne točke razlike

Še bolj zanimivo sliko so javnomnenjske raziskave ponudile v Kopru.

Agencija Ninamedia je za Primorske novice med 4. in 6. novembrom opravila raziskavo na vzorcu 400 anketirancev. Aktualnemu županu Alešu Bržanu je izmerila 53,2 odstotka podpore, njegovi nekdanji podžupanji Mateji Hrvatin Kozlovič 16,1 odstotka, Niku Popoviču pa 13,1 odstotka.

S. R.

Toda le nekaj dni pozneje je agencija Mediana v raziskavi, opravljeni med 9. in 11. novembrom na vzorcu 518 anketirancev, izmerila precej drugačne rezultate.

Bržanu je pripisala 36,7 odstotka podpore, Popoviču 26,5 odstotka, Hrvatin Kozlovič pa 8,9 odstotka.

Razlika med agencijama pri podpori Bržanu znaša kar 16,5 odstotne točke. Pri Niku Popoviču je razlika 13,4 odstotne točke, pri Hrvatin Kozlovič pa 7,2 odstotne točke.

Lokalne volitve

V Mariboru se obeta napet boj, to kaže zadnja raziskava javnega mnenja

Še pomembneje je, da raziskavi ne kažeta enakega vrstnega reda najbližjih Bržanovih zasledovalcev. Po eni je bila druga Hrvatin Kozlovič, po drugi Popovič.

Rezultate zadnje Mediane je objavil portal 24ur, medtem ko so Primorske novice objavile raziskavo Ninamedie. V Kopru je Mediana sicer podporo merila že oktobra, ko je za OBALAplus Bržanu izmerila 35,6 odstotka, Popoviču 16,4, Hrvatin Kozlovič pa 14,1 odstotka podpore.

Raziskave so bile opravljene v različnih obdobjih in na različnih vzorcih. Na rezultate lahko vplivajo tudi način izbire sodelujočih, anketna vprašanja, uteževanje podatkov ter obravnava neodločenih volivcev.

S. R.

Nova Gorica in skoraj petina brez dokončne izbire

V Novi Gorici je javnomnenjsko raziskavo za Primorske novice opravila Ninamedia med 4. in 6. novembrom.

Aktualnemu županu Samu Turelu je izmerila 33,8 odstotka podpore, Damjani Pavlica 17,6 odstotka, Bogdanu Česniku 11,3 odstotka, Matevžu Vidmarju 11,1 odstotka in Marku Rusjanu 7,9 odstotka.

Posebej majhna razlika je bila med Česnikom in Vidmarjem, ki sta ju ločili zgolj dve desetinki odstotne točke. Takšne razlike so manjše od običajne statistične negotovosti javnomnenjskih meritev.

Pomemben je tudi podatek, da skoraj petina vprašanih ni navedla dokončne izbire kandidata oziroma ni nameravala glasovati za nobenega od njih.

Raziskava je preverila še podporo na volitvah v mestni svet, kjer je najvišjo podporo izmerila Gibanju Svoboda s 23,1 odstotka, pred SDS s 15,2 in SD z 10,9 odstotka.

Šimen Zupančič

Kaj so pokazala spletna glasovanja bralcev?

Medtem ko so profesionalne raziskovalne agencije merile podporo v štirih mestnih občinah, so v drugih krajih predvolilno razpoloženje preverjali tudi spletni portali. Njihova glasovanja so v nekaterih primerih pritegnila več tisoč sodelujočih, vendar imajo bistveno metodološko pomanjkljivost.

Ne gre za reprezentativne javnomnenjske raziskave. Sodelujoči se za glasovanje odločijo sami, njihova sestava pa ne odraža nujno sestave občinskega volilnega telesa. Takšni odstotki zato niso uporabni za zanesljivo ocenjevanje podpore kandidatom ali napovedovanje volilnih rezultatov.

Lokalne volitve

Janković: "Še vedno mislim, da bom slavil v prvem krogu"

Kljub temu so nekateri rezultati zanimivi kot prikaz odzivov občinstva posameznih portalov.

Na Ptuju je denimo spletno glasovanje portala Ptujinfo, zaključeno 26. oktobra, na prvo mesto postavilo Andreja Čuša z 41,4 odstotka, medtem ko je aktualna županja Nuška Gajšek prejela 24,6 odstotka. Uredništvo je od več kot 3000 zabeleženih oddaj po preverjanju upoštevalo le 923 glasov.

Povsem drugačno sliko je ponudilo spletno glasovanje portala Lokalec ob televizijskem soočenju kandidatov 5. novembra. Med 12.333 oddanimi glasovi jih je največ prejela Nuška Gajšek, 39 odstotkov, Čuš pa 34 odstotkov. Glasovanji sicer nista zastavljali enakega vprašanja. Prvo je spraševalo po volilni izbiri, drugo po prepričljivosti nastopa na soočenju.

MPA

V Murski Soboti je v spletni anketi Sobotainfo med 19. in 22. oktobrom največ glasov prejel sedanji župan Damjan Anželj s 46,9 odstotka. Sledil mu je Andrej Mešič s 15 odstotki. Uredništvo je upoštevalo 1154 odgovorov, pred tem pa izločilo kar 700 avtomatiziranih in 86 podvojenih glasov.

V Celju je septembrsko spletno glasovanje portala Slo24 na prvo mesto postavilo Darka Radikovića s 56 odstotki. Matija Kovač je prejel 28 odstotkov, Bojan Šrot pa 14 odstotkov glasov sodelujočih. Glasovanje je potekalo še pred dokončno potrditvijo kandidatur.

V Kranju so rezultati spletne napovedne igre portala Gorenjskainfo na začetku novembra največ napovedi pripisovali aktualnemu županu Matjažu Rakovcu, ki je 2. novembra dosegal 38 odstotkov. Igor Velov je imel 23 odstotkov, Irena Dolenc pa 20 odstotkov.

Toda do 13. novembra se je razmerje v napovedni igri mreže Moji mediji precej spremenilo. Med 487 prijavljenimi sodelujočimi jih je 27 odstotkov največ glasov napovedovalo Vekoslavu Panigazu, 25 odstotkov Rakovcu in 15 odstotkov Velovu.

Tudi to ni meritev podpore. Udeleženci igre so namreč odgovarjali, kdo bo po njihovem mnenju dobil največ glasov, ne komu bi glas namenili sami.

Podobno napovedno igro so bralcem ponudili tudi za Novo mesto. Med 81 sodelujočimi jih je 82 odstotkov največ glasov napovedovalo aktualnemu županu Gregorju Macedoniju, deset odstotkov Srečku Vovku, sedem odstotkov Andreju Kastrevcu in odstotek Jožetu Pirhu.

Jure Klobčar

Primeri kažejo predvsem, kako močno se lahko rezultati samoizbranih spletnih glasovanj razlikujejo med portali, časovnimi obdobji in zastavljenimi vprašanji. Veliko oddanih glasov samo po sebi še ne pomeni kakovostnejših podatkov.

Intervju

Janković: "Našli ne boste človeka, ki mi je dal en evro"

Kaj bodo pokazali prvi prešteti glasovi?

Predvolilne raziskave in dejansko glasovanje merijo različni stvari. Ankete zajemajo odgovore izbranega vzorca ljudi v določenem obdobju pred volitvami. Volilni rezultat pa nastane iz veljavnih glasovnic tistih, ki so se glasovanja dejansko udeležili.

Še posebej pomembna je pri lokalnih volitvah udeležba. Majhna razlika med kandidati se lahko spremeni, če se volitev udeležijo drugačne skupine volivcev, kot jih je zajel oziroma pravilno utežil anketni vzorec.

Ker vzporednih volitev ni, bodo prve oprijemljive podatke o današnjem izidu ponudile šele občinske volilne komisije. Ti bodo sprva delni in neuradni, z nadaljnjim preštevanjem glasov pa se bodo spreminjali.