Klinika Golnik - Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo

Obstruktivna spalna apneja je bolezen, ki se pogosto razvija počasi in povzroča ogromno nelagodja v vsakdanjem življenju. Bolniki se na utrujenost navadijo in jo pripišejo stresu, starosti ali življenjskemu slogu. Prav zato številni simptomov še dolgo ne obravnavajo resno in ne poiščejo strokovne pomoči.

Slovenija je pri zdravljenju te zahrbtne bolezni naredila pomemben in izjemno velik korak, ki bo bolnikom v prihodnosti ponovno vrnil možnosti do bolj kakovostnega spanja in življenja.

Univerzitetna klinika Golnik in Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana sta prvič v Sloveniji uspešno uvedla zdravljenje s stimulacijo podjezičnega 12. možganskega živca. V začetni fazi so metodo uspešno uporabili pri prvih petih bolnikih. Eden izmed njih je Andrej Senica.

Preboj slovenske medicine

Velik medicinski preboj: Metoda za spalno apnejo že pomagala petim bolnikom

»Dolga leta nisem vedel, da sem bolan«

»Prvič sem šel k zdravniku že precej časa nazaj, skoraj deset let,« pove Andrej. Težave so se začele povsem nedolžno – s smrčanjem. »Sprva so doma opažali predvsem smrčanje, kar se nam ni zdelo nič posebnega. Težave so se pojavljale postopoma in dolgo nisem imel občutka, da gre za resno bolezen. Bil sem zaspan, malo utrujen. Ko si mlajši, tega ne jemlješ tako resno. Zdi se ti, da pač potrebuješ več spanja ali da je to del življenjskega sloga.«

Spalna apneja je prav zaradi tega zahrbtna. Med spanjem prihaja do ponavljajočih se prekinitev dihanja, a bolnik se tega pogosto sploh ne zaveda. Posledice se kažejo čez dan v utrujenosti, zaspanosti, slabši koncentraciji.

Klinika Golnik - Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo

»Potreboval si več ur, da si sploh zares zagnal dan«

Čeprav je vsakdan še nekako tekel naprej, mu je bolezen počasi jemala energijo. »Približno pet let nazaj so težave postale bolj izrazite. Utrujenost čez dan je bila vedno hujša. Zjutraj si se zbudil neprespan, potem pa si potreboval več ur, da si sploh zares zagnal dan. Ko si se popoldne nekoliko pobral, te je spet hitro zmanjkalo,« razloži.

»Vse je sicer še nekako funkcioniralo, a mi je bolezen postopoma jemala energijo za stvari, ki so mi prej veliko pomenile – šport, gibanje, druženje. To se ti ne zgodi čez noč, ampak počasi, skoraj neopazno,« zaupa Andrej.

Klinika Golnik - Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo

· Bolezni

Imate spalno apneo?

Izkušnja s CPAP-aparatom

Po postavljeni diagnozi je Andrej poskusil standardno zdravljenje s CPAP-aparatom, ki je sicer zelo učinkovito, a ga vsi bolniki ne prenašajo. »S CPAP-aparatom se nikakor nisem mogel navaditi. Maska me je motila, ponoči se je premikala, pihalo je mimo, včasih se je celo izlila voda iz aparata. Pogosto sem se moral ponoči vstajati in vse popravljati.«

Tudi druga možnost ni bila uspešna. »Tudi spalna opornica mi ni ustrezala, predvsem zaradi težav z dihanjem skozi nos. Občutek je bil skoraj dušeč.«

Profimedia

Od dvoma do odločitve

Ko so mu predstavili možnost novega zdravljenja, stimulacije podjezičnega živca, je bil sprva zadržan. A sčasoma se je odločil za poseg. Gre za metodo, pri kateri se z vsajenim stimulatorjem med spanjem aktivirajo mišice jezika in preprečijo zaporo zgornjih dihalnih poti, ki je glavni vzrok za obstruktivne apneje.

Na vprašanje, kako se ja navadil na stimulator, odgovori: »Presenetljivo hitro. Že praktično takoj. Tudi ko smo postopno povečevali jakost stimulacije, je bil občutek minimalen. Ponoči stimulacije sploh ne čutim. Res se mi ni bilo treba ‘navajati’ v klasičnem smislu.«

Svet24

Spalna apneja

Prepoznajte nevarno spalno motnjo, ki lahko vodi v smrt

Smrčanje, ki je obremenjevalo odnose

Poleg utrujenosti je Andrej izpostavil še en vidik bolezni, ki ga pogosto spremlja tišina. »Smrčanje je bilo zelo neprijetno, še posebej na dopustih ali v družbi, ko spiš v istem prostoru z drugimi. Takrat se tega najbolj zaveš in ti je nerodno. Zame je bil ta vidik zelo obremenjujoč, morda celo bolj kot sama utrujenost.«

»Razlika je ogromna«

Danes, nekaj časa po posegu, so spremembe očitne. »Zelo dobro. Res zelo dobro. Zavedam se, da so nastavitve še v fazi prilagajanja in da bo verjetno še bolje, a razlika je ogromna. Zjutraj se zbudim bolj spočit, z več energije. Tudi okolica opaža, da ne smrčim več. To je sprememba, za katero sem res hvaležen.«

Nova metoda zdravljenja ne pomeni le tehnološkega napredka, temveč bolnikom vrača nekaj, kar so pogosto izgubili postopoma – miren spanec in kakovost vsakdanjega življenja.

Klinika Golnik - Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo