Bolezen, ki povzroča hude bolečine v sklepih, se širi po svetu
Virus prenašajo komarji, značilen simptom pa so lahko zelo hude in dolgotrajne bolečine v sklepih.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nenadna visoka vročina, izčrpanost in bolečine v sklepih, zaradi katerih je lahko težko že običajno gibanje. Tako se lahko začne chikungunya, virusna bolezen, ki jo prenašajo okuženi komarji.
Čeprav je za številne Evropejce še vedno precej neznana, je njeno širjenje v zadnjih desetletjih postalo globalni javnozdravstveni problem. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je maja letos objavila posodobljeno globalno oceno tveganja zaradi chikungunye, potem ko se je virus v zadnjih letih ponovno pojavil na številnih območjih sveta.
Zakaj ji pravijo bolezen, ki človeka »upogne«?
Ime chikungunya izhaja iz jezika Makonde in se nanaša na značilno sključeno držo ljudi, ki trpijo zaradi hudih bolečin v sklepih.
Prav močna bolečina v sklepih je eden najbolj prepoznavnih simptomov bolezni. Po podatkih WHO se poleg nje običajno pojavijo visoka vročina, otekanje sklepov, bolečine v mišicah, glavobol, slabost, utrujenost in kožni izpuščaj.
Večina ljudi se po akutni bolezni počuti bolje, toda pri nekaterih težave ne izginejo tako hitro. Bolečine v sklepih lahko vztrajajo več mesecev ali celo dlje in so lahko dovolj izrazite, da vplivajo na vsakodnevno življenje. Hudi zapleti so precej redkejši. Večje tveganje zanje imajo med drugim novorojenčki, starejši ljudje in osebe z nekaterimi pridruženimi boleznimi.
Prenašata jo dva komarja
Virus chikungunye na človeka prenašajo okužene samice komarjev, predvsem vrst Aedes aegypti in Aedes albopictus. Slednjega bolje poznamo pod imenom tigrasti komar.
Gre za isti vrsti komarjev, ki lahko prenašata tudi nekatere druge viruse, med njimi dengo in Ziko. Za razliko od številnih naših domačih komarjev sta izrazito aktivni tudi podnevi.
Okužba se praviloma ne širi tako, da bi se chikungunye nalezli neposredno od bolnega človeka. Komar se okuži, ko piči človeka, ki ima virus v krvi, nato pa lahko ob naslednjih pikih virus prenese naprej.
Kaj pa Slovenija?
Chikungunya v celinski Evropi ni endemična in večina evropskih primerov je povezana s potovanji na območja, kjer virus kroži. Toda komar Aedes albopictus, ki lahko virus prenaša, je prisoten v številnih delih Evrope.
Za Slovenijo je pomembno predvsem dejstvo, da tigrastega komarja (Aedes albopictus) poznamo tudi pri nas. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) gre za tujerodno vrsto, ki se je v Sloveniji že ustalila.
Tigrasti komar je predvsem dnevno aktiven, njegova posebnost pa je, da za razmnoževanje potrebuje zelo majhne količine stoječe vode. Zato se lahko razvija tudi v posodah za zalivanje, podstavkih za rože, vedrih, sodih in drugih predmetih, v katerih zastaja voda.
NIJZ opozarja tudi, da je tigrasti komar lahko prenašalec različnih virusov, med drugim chikungunye, denge in Zike. Prisotnost komarja pa še ne pomeni, da se te bolezni pri nas avtomatično širijo. Za lokalni prenos mora namreč komar najprej priti v stik z virusom, denimo ob piku okuženega človeka. NIJZ svetuje odstranjevanje stoječe vode iz okolice doma, saj lahko s tem zmanjšamo možnosti za razmnoževanje tigrastega komarja. Posode z vodo je priporočljivo izprazniti, predmete, v katerih se nabira deževnica, odstraniti ali obrniti, večje zbiralnike vode pa ustrezno pokriti.
To samo po sebi seveda ne pomeni, da Sloveniji grozi izbruh chikungunye. Pomeni pa, da imamo pri nas komarja, ki je ob ustreznih okoliščinah sposoben virus prenašati. To je tudi razlog, da evropski zdravstveni organi spremljajo tako uvožene primere bolezni kot razširjenost komarjev vrste Aedes.
Posebnega zdravila ni
WHO opozarja predvsem na podobnost z dengo in Ziko, zaradi česar je lahko bolezen napačno diagnosticirana in je dejansko število okužb težje oceniti. Za potrditev okužbe se uporabljajo laboratorijske preiskave.
Specifičnega protivirusnega zdravila, ki bi pozdravilo chikungunyo, trenutno ni. Zdravljenje je zato predvsem podporno in namenjeno blaženju simptomov. Bolnikom se svetujeta počitek in dovolj tekočine, zdravnik pa lahko priporoči zdravila za zniževanje vročine in lajšanje bolečin.
V EU sta na voljo dve cepivi
Na področju preprečevanja bolezni se je v zadnjih letih zgodil pomemben premik. V Evropski uniji sta odobreni dve cepivi proti chikungunyi – Ixchiq in Vimkunya. Vimkunya je v EU odobrena za osebe od 12. leta starosti.
Pri živem oslabljenem cepivu Ixchiq pa je EMA junija 2026 priporočila omejitev uporabe na osebe od 12. leta, ki imajo visoko tveganje za okužbo, potem ko so evropski regulatorji dodatno pregledovali podatke o njegovi varnosti. Cepljenje pa ne nadomesti zaščite pred piki komarjev. EMA tudi pri cepljenih svetuje nadaljnjo uporabo osebnih zaščitnih ukrepov.
Najpomembnejša ostaja zaščita pred komarji
Za potnike na območja, kjer chikungunya kroži, je zato pomembno predvsem preprečevanje pikov: uporaba repelentov, primerna oblačila in zaščitne mreže. Pomembno je tudi odstranjevanje stoječe vode.
Chikungunya za večino okuženih ni smrtna bolezen, lahko pa za seboj pusti nekaj zelo neprijetnega: bolečine v sklepih, ki vztrajajo še dolgo po tem, ko vročina in drugi akutni simptomi že izginejo.
Preberite še: