Profimedia

Sindrom razdražljivega črevesja, znan tudi kot sindrom iritabilnega kolona, je kronična funkcionalna motnja prebavil, ki prizadene predvsem debelo črevo. To ni bolezen, saj ne povzroča strukturnih poškodb črevesja ali povečanega tveganja za raka, temveč gre za motnjo delovanja, ki močno vpliva na kakovost življenja. Simptomi so pogosto povezani s stresom in prehrano, kar poudarjajo tudi strokovnjaki iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

· Prehrana

Zakaj imate napihnjen trebuh in kako ga učinkovito odpraviti

Odziv telesa na izzive

Kje je meja med pozitivnim in negativnim stresom, ki sproža bolezni

Vzroki in dejavniki tveganja

Vzroki za sindrom razdražljivega črevesja še niso povsem razjasnjeni, vendar strokovnjaki navajajo več dejavnikov, ki prispevajo k njegovemu nastanku:

• Motnje osi možgani–črevo: Povezava med živčnim sistemom in prebavili je ključna. Stres in anksioznost lahko vplivata na črevesno gibljivost prek živčnega sistema.
• Neravnovesje črevesne mikrobiote: Spremembe v sestavi črevesnih bakterij ali prekomerna rast bakterij v tankem črevesu lahko sprožijo težave, kar potrjujejo raziskave ameriškega Nacionalnega inštituta za diabetes in bolezni prebavil (NIDDK).
• Prehranske intolerance: Neprenašanje laktoze, fruktoze ali glutena lahko poslabša simptome. Po mnenju strokovnjakov so prehranske intolerance pogost sprožilec.
• Postinfekcijska motnja: V 6–17 odstotkih primerov se sindrom razdražljivega črevesja razvije po bakterijski okužbi prebavil, denimo salmoneli, kar omenjajo v študijah WHO.
• Genetski in psihološki dejavniki: Družinska anamneza in psihične težave, kot sta depresija ali tesnoba, povečujejo tveganje.

Profimedia

Podatki glede na starost in spol

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) sindrom razdražljivega črevesja prizadene 9–23 odstotkov svetovne populacije. Ta pogosta, a obvladljiva motnja je pogostejša pri ženskah, kar pripisujejo hormonskemu neravnovesju, najpogosteje pa se pojavlja pri posameznikih, mlajših od 50 let, zlasti med 20. in 40. letom. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ima sindrom razdražljivega črevesja približno 20 odstotkov Slovencev, žensk pa je približno enkrat več. 

Kako prepoznamo sindrom razdražljivega črevesja

Simptomi sindroma razdražljivega črevesja se razlikujejo glede na posameznika, a po merilih gastroenterologov v UKC Ljubljana, so glavni:

• Bolečine v trebuhu: Ponavljajoče se bolečine ali krči, ki se pogosto izboljšajo po odvajanju blata.
• Spremembe v odvajanju blata: Driska, zaprtje ter izmenjavanje obojega. 
• Napihnjenost in plini: Občutek napihnjenosti ali povečano tvorjenje plinov.
• Drugi znaki: Občutek nepopolne izpraznitve črevesja, prisotnost sluzi v blatu ali utrujenost.

Anksiozne motnje

S temi duševnimi motnjami se sooča vsaka tretja oseba v Evropski uniji

Koristi joge

Zakaj je joga učinkovita kot dopolnilna terapija pri kroničnih boleznih

Diagnoza in zdravljenje

Diagnoza temelji na klinični sliki in izključevanju resnejših stanj, kot so vnetne črevesne bolezni. Pri bolnikih nad 50 let ali z alarmnimi znaki, kot sta kri v blatu in hujšanje, strokovnjaki priporočajo dodatne preiskave, kot je kolonoskopija. Ker vzroki niso povsem znani, je zdravljenje usmerjeno v celostni pristop in lajšanje simptomov, ki vključujeta:

• Prehranske spremembe: Dieta z nizko vsebnostjo fermentabilnih ogljikovih hidratov je po raziskavah Univerze v Melbournu učinkovita pri 75 odstotkih bolnikov. Izogibanje sprožilnim živilom, kot so mlečni izdelki, pšenica ali gazirane pijače, lahko prav tako zmanjša simptome.
• Probiotiki: Sevi, kot sta Lactobacillus in Bifidobacterium, pomagajo uravnovesiti črevesno floro, kar potrjuje vrsta študij.
• Zdravila: Za drisko se uporablja loperamid, za zaprtje vlaknine, za bolečine pa spazmolitiki.
• Obvladovanje stresa: Joga, meditacija in psihoterapija zmanjšajo vpliv stresa, ki poslabša simptome, kar poudarja tudi WHO.
• Telesna aktivnost: Redna vadba, kot sta kolesarjenje ali hoja, izboljša prebavo in zmanjša stres.

Profimedia

Preprečevanje in obvladovanje

Preprečevanje sindroma razdražljivega črevesja temelji na zdravem življenjskem slogu, katerega sestavni del so:

• Uravnotežena prehrana: Uživanje vlaknin (20–35 g dnevno) iz stročnic, ovsa ali sadja, kot so banane in jagodičje, pomaga vzdrževati zdravo prebavo.
• Redna telesna aktivnost: Sprehodi in joga spodbujajo črevesno gibljivost in sproščajo endorfine.
• Obvladovanje stresa: Tehnike sproščanja, kot sta globoko dihanje in meditacija, zmanjšajo vpliv psiholoških dejavnikov.
• Prehranski dnevnik: Zapisovanje zaužite hrane in simptomov pomaga prepoznati sprožilce, kar priporočajo tudi strokovnjaki NIJZ.