Profimedia

Joga, starodavna praksa, ki združuje telo, um in duha, je v zadnjih desetletjih pridobila svetovno priljubljenost zaradi svojih dokazanih zdravstvenih koristi. Ponuja celostni pristop k zdravju, od izboljšanja gibljivosti do zmanjšanja stresa in krepitve splošnega počutja.

Igriva rekreacija

Od mačke do kobre: Pet preprostih vaj za vse generacije

Kaj je joga in njen izvor

Joga (poimenovanje izvira iz sanskrtske besede yuj, kar pomeni povezava ali združitev) je celostna praksa, ki vključuje telesne položaje (asane), dihalne tehnike (pranajame), meditacijo in filozofske principe. Njen izvor sega več kot 5.000 let nazaj v starodavno Indijo, kjer se je razvila kot del duhovnih in filozofskih sistemov, zapisanih v Vedah in Upanišadah. Sistematično jo je v 2. stoletju pred našim štetjem uredil Patanjali v Joga sutrah, ki veljajo za temelj klasične joge. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je joga danes globalno priznana kot metoda za izboljšanje fizičnega in duševnega zdravja.

Profimedia

Razširjenost joge

Joga je danes priljubljena po vsem svetu. Po ocenah Mednarodne joga akademije približno 300 milijonov ljudi redno izvaja vsaj eno jogijsko vajo dnevno, kar vključuje asane, dihalne vaje ali meditacijo. V Sloveniji Joga združenje Slovenije poroča o več kot 200 certificiranih učiteljih in 108 lokacijah vadbe, kar kaže na njeno priljubljenost tudi pri nas.

Zdravstvene koristi joge

Joga ponuja širok spekter koristi za zdravje, ki so znanstveno podprte. Te so:

• Gibljivost: Redna vadba joge poveča prožnost mišic in sklepov. Po poročanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) izboljšuje gibljivost, še posebej pri starejših, kar zmanjšuje tveganje za padce.
• Zmanjšanje stresa: Joga znižuje raven kortizola, hormona stresa, kar potrjujejo študije WHO. Dihalne tehnike in meditacija umirjajo živčni sistem, zmanjšujejo anksioznost in izboljšujejo spanec.
• Splošno počutje: Joga spodbuja samozavest, skrbi za zdravo telesno držo in krepi duševno stabilnost. Po ameriških raziskavah redna praksa zmanjšuje tveganje za kronične bolezni, kot sta diabetes tipa 2 in hipertenzija (visok krvni tlak). Po podatkih NIJZ lahko redna vadba zmanjša tudi tveganje za osteoporozo.

Profimedia

Komplementarna terapija in preprečevanje bolezni

Joga deluje preventivno in kurativno pri vseh boleznih, povezanih s stresom, vnetji in zmanjšano imunsko odpornostjo. Kot komplementarno terapijo jo uporabljamo pri:

• Kroničnih bolečinah: Pomaga pri lajšanju bolečin v hrbtu, sklepih in pri fibromialgiji.
• Duševnih motnjah: Zmanjšuje simptome depresije in anksioznosti.
• Srčno-žilnih boleznih: Izboljšuje krvni tlak in občutljivost na inzulin.

· Gibanje

5 preprostih protibolečinskih joga vaj, ki jih lahko naredi vsak

Najpogostejše jogijske vaje

Med najpogostejšimi vajami, ki jih lahko izvajajo tudi začetniki, so:

• Tadasana (gorska poza): Krepi ravnotežje in izboljšuje držo.
• Vrksasana (drevo): Spodbuja ravnotežje in koncentracijo.
• Adho Mukha Svanasana (pes z glavo navzdol): Razteza hrbet in krepi roke.
• Joga nidra: Globoka sprostitvena tehnika, ki zmanjšuje stres in izboljšuje spanec. 

Joga je primerna za vsakogar

Joga je primerna za vse starosti in ravni telesne pripravljenosti, če je prilagojena posamezniku. Joga združenje Slovenije poudarja, da lahko vadbo prilagodimo tudi osebam z omejeno gibljivostjo, denimo z jogo na stolih ali s terapevtsko jogo. Vendar je pomembno, da začetniki vadijo pod vodstvom usposobljenega učitelja, da se izognejo nepravilni izvedbi.

Profimedia

Previdnost in možne poškodbe

Kljub koristim je pri jogi nujna previdnost. Nepravilna izvedba zahtevnejših asan, kot so inverzije, denimo stoja na glavi, lahko povzroči poškodbe vratu, zapestij ali hrbtenice. Po podatkih WHO so najpogostejši zvini in nategi mišic, zlasti pri začetnikih, ki precenijo svoje zmožnosti. Osebe s hipertenzijo ali osteoporozo naj se izogibajo vajam, ki dvigujejo krvni tlak ali obremenjujejo kosti. Pred začetkom vadbe naj se posvetujejo z zdravnikom zlasti kronični bolniki in nosečnice.