Jure Klobčar

Parlamentarne stranke z izjemo SDS so danes zasedale na vrhu o obrambnih referendumih. Premier Robert Golob je pred srečanjem v izjavi za medije dejal, da verjame, da bo ta državotvoren in bodo prišli korak bližje rešitvi. 

V zadnjih dneh se je nakazalo več možnih rešitev za izhod iz nastale političnem situacije, od umika katerega izmed ali obeh referendumov do spremembe oz. prilagoditve že obstoječega referendumskega vprašanja o obrambnih izdatkih.

Golob je danes predlagal sklep o razveljavitvi posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, ki ga je predlagala Levica. V Svobodi so pobudo za razveljavitev referenduma vložili, ker je po njihovem referendumsko vprašanje o dvigu obrambnih izdatkov nejasno in zavajajoče, v nasprotju z zakonom o referendumu in v neskladju s poslovnikom DZ, "na kar so opozorili tudi številni ustavni pravniki".

Prisotnim strankam na sestanku so sicer predlagali, da takšno pobudo vložijo skupaj. Premier pa je, kot pravi, "zaznal veliko naklonjenost temu, da se to glasovanje opravi". Na sestanku so si po njegovih besedah tudi iskreno izmenjali poglede na obrambno in varnostno politiko, kot tudi na dogajanje v DZ prejšnji teden.

Če se ta referendumska pobuda umakne, bo, kot je dejal Golob, "nepotrebna tudi naša pobuda" za posvetovalni referendum o članstvu v Natu. Golob meni, da je dovolj časa, da se zagotovi ustrezna večina za razveljavitev pobude posvetovalnega referenduma Levice.

Ne bo več izgovorov

Pri prvem glasovanju o "izrazito proti Natovski" pobudi za referendum so se po njegovem mnenju parlamentarne stranke "še lahko izgovarjale, da ne vedo, o čem glasujejo". "Kdorkoli bo ponovno tako glasoval, se ne bo mogel izgovarjati, da ni prebral obrazložitve. Verjamem, da bodo to sporočilo upoštevali vsi, tudi tisti, ki jih danes na sestanku ni bilo," je dejal.

"Kdorkoli igra politikantstvo, namesto da bi skrbel za varnost, se pač ne zna obnašati državotvorno," pa je komentiral današnjo odsotnost prvaka SDS Janeza Janše. Po njegovem mnenju to več pove o njem, "kot bi lahko povedal jaz".

Na vprašanje, ali bo na glasovanje o razveljavitvi sklepa o razpisu referenduma vezal zaupnico vladi, pa je dejal, da se lahko takšnemu vprašanju "samo nasmeji".

Sašo Švigelj

Golob verjame, da bi večjo škodo mednarodnemu ugledu Slovenije kot dogajanje pretekli teden povzročila dopustitev "nejasnega in zavajajočega" referenduma in če vlada ne bi imela mandata za izpolnjevanje svojih obveznosti znotraj zavezništva, hkrati pa ostala njen polnopravni član.

Prepričan je, da bodo z naslednjimi koraki, vključno z razveljavitvijo referenduma, naredili največ za državotvornost in za to, da se bo Slovenija vzpostavila kot zaupanja vredna zaveznica. "Ker ne moremo govoriti, da smo zaupanja vredni zavezniki, hkrati se pa šalimo glede tega, ali bomo izpolnjevali svoje obveze ali ne," je dejal.

Meni, da so stvari bolj jasne

Vprašanju o trdnosti koalicije se čudi, ker pri obrambnih izdatkih ne gre za temo iz koalicijske pogodbe ali iz programa dela vlade. "Vsak je glasoval po svoji vesti in v skladu s svojimi načeli," je dejal. Na podlagi vseh sestankov pa verjame, da so stvari ta teden bolj jasne. S tem tudi ne povezuje usode koalicije ali ene same stranke. "Ni sporov v koaliciji," je zagotovil.

Kakšen je odziv?

V Levici vztrajajo pri svojem predlogu, saj menijo, da se je treba o teh vprašanjih posvetovati z državljani. V najmanjši stranki koalicije so prav tako prepričani, da je vsak, ki je prebral obrazložitev njihovega predloga za posvetovalni referendum, lahko jasno razbral namen, in sicer podporo nižjim izdatkom za obrambo, je po parlamentarnem vrhu dejala koordinatorica Levice Asta Vrečko.

"Kar se nas tiče, so seveda različne interpretacije možne, ampak intenca skupaj z obrazložitvijo je bila z naše strani jasna. Kar se nas tiče, bomo seveda vztrajali na svojem vprašanju," je še dejala. Vprašanje, ki so ga predlagali, se sicer glasi: Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.

V SD bodo premislili

"Mi smo iskreno podprli ta referendum, jasno pa je, da so ustavni pravniki povedali, da je to vprašanje zelo nerazumljivo in je lahko tudi zavajajoče, zato bomo zdaj še enkrat zadevo preučili," je ob odhodu s parlamentarnega vrha dejal predsednik koalicijske SD Matjaž Han. O podpori predlaganemu sklepu se bodo tako po njegovih besedah še pogovorili, z današnjim pogovorom pri premierju pa je sicer zadovoljen. Tako je pozdravil predlog premierja, ne želi pa prejudicirati izida glasovanja. Poslanci SD so sicer v minulih dneh odločno zatrjevali, da vztrajajo pri referendumu, medtem ko je Han dejal tudi, da bi njihova stranka podprla umik obeh referendumov.

NSi za odpravo obeh referendumov

Predsednik NSi Matej Tonin pa je ocenil, da je današnja razprava pokazala, da sta oba referenduma nesmiselna. Poslanci NSi bi si po njegovih besedah želeli, da bi premier na predlog sklepa za odpravo potrjenega referenduma vezal zaupnico. "S tem bi na nek način dosegel, da je koalicija tukaj enotna in da se to vprašanje nejasnega referenduma spravi z mize in hkrati tudi, da potem ne pride do drugega referenduma glede Nata," je dejal.

Poslanci NSi se bodo sicer o glasovanju še posvetovali in odločitev pravočasno sporočili. Pred tem pa bi si želeli vedeti, kakšni bodo nadaljnji koraki koalicije in predsednika vlade, saj ne želijo "skakati v prazen bazen". Tonin pa sicer obžaluje, da se danes niso dogovorili o njegovem predlogu, da bi se celotna politika, vključno z Levico, strinjala, da je predlagano vprašanje nejasno, in da ga je zato smiselno pospraviti z mize.

Nepovezani poslanci podpirajo Golobov predlog

Poslanska skupina nepovezanih poslancev pa je že danes napovedala, da bo predlog za umik referenduma podprla. O predlogu NSi, da bi na to glasovanje premier moral vezati zaupnico, je vodja poslanske skupine in predsednik Demokratov Anže Logar dejal, da stoji na stališču, da bi morala politika stopiti korak nazaj. "Gre za varnostna vprašanja in mislim, da kakršnokoli zaostrovanje pri teh vprašanjih ni nikomur v interesu," meni. Sam pa je predlagal še, da politika pred sprejemom proračun "sproži krog širšega obveščanja", da bo tako državljanom kot strokovni javnosti "jasno, po kateri poti gremo".