Operacija nosu je daleč od zgolj estetskega posega
Rinoplastika, druga najpogostejša kirurška operacija na obrazu, lahko med drugim odpravi težave z dihanjem in s spanjem.
Rinoplastika oziroma operacija nosu je kirurški poseg, pri katerem kirurg preoblikuje nos zaradi funkcionalnih ali/in estetskih razlogov. Gre za enega najpogostejših obraznih posegov na svetu, ki ga izvajajo specialisti otorinolaringologi ali maksilofacialni kirurgi, pogosto s posebnim znanjem iz estetske kirurgije.
Po podatkih Ameriškega združenja za plastično kirurgijo (ASPS) in Mednarodnega združenja za estetsko plastično kirurgijo (ISAPS) v skupini operacij na obrazu rinoplastika zaseda drugo mesto; pred njo je blefaroplastika oziroma korekcija vek.
Medicinski razlogi za operacijo nosu
Operacijo nosu pogosto povezujemo zgolj z lepotnimi popravki, a je pri mnogih pacientih medicinsko indicirana. Približno 30–40 odstotkov rinoplastik kirurgi izvedejo zaradi medicinskih fizioloških razlogov, kot so težave z dihanjem ali poškodbe, torej brez primarnega estetskega motiva.
Vzroki težav z dihanjem in rinoplastika
Težave z dihanjem skozi nos so lahko posledica prirojene deformacije, poškodbe nosnega pretina, hipertrofije nosnih školjk ali drugih anatomskih nepravilnosti. Najpogostejši medicinski razlog za rinoplastiko je deviacija oziroma ukrivljenost nosnega pretina, saj prizadene približno 80 odstotkov ljudi, čeprav le del teh nujno potrebuje operacijo.
Ukrivljenost nosnega pretina je lahko prirojena oziroma se lahko zgodi že ob rojstvu zaradi pritiska ali pozneje kot posledica poškodbe, tudi blažje, ki jo bolnik morda sprva niti ne opazi.
Možne težave in tveganje za bolezni
Ukrivljenost nosnega pretina lahko zmanjša prehodnost nosnic, kar vodi do kronične zamašenosti nosu, smrčanja, utrujenosti in celo glavobolov. Dolgotrajno moteno dihanje skozi nos lahko povzroči težave s spanjem (apnejo), poveča tveganje za okužbe dihal in negativno vpliva na srčno-žilni sistem.
Kdaj je operacija nujna
Operacija je nujna, kadar nosne nepravilnosti povzročajo kronične težave z dihanjem, vnetja obnosnih votlin in druga zdravljenja niso uspešna. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da kakovost dihanja neposredno vpliva na kakovost spanca, koncentracijo in splošno duševno zdravje.
Slovensko zdravniško društvo v svojih smernicah priporoča posvet pri specialistu otorinolaringologu že ob dalj časa trajajočih težavah z nosnim dihanjem.
Od operacije do estetskega vidika
Zanimivo je, da se kar 65–70 odstotkov pacientov odloči za kombinirano rinoplastiko – torej za funkcionalno korekcijo nosu skupaj z estetskim popravkom, kar kažejo podatki Ameriškega združenja za plastično kirurgijo.
V Sloveniji so podobne smernice, saj bolniki poseg pogosto izkoristijo tudi za izboljšanje videza nosu. Kirurg mora seveda znati strokovno presoditi tudi o tem, kdaj je želja pacienta po spremembi oblike nosu neprimerna ali neracionalna, ter ga ustrezno usmeriti.
Število rinoplastik in pri komu
Letno po svetu opravijo več kot 850.000 rinoplastik, največ v ZDA, Braziliji in Južni Koreji. V Sloveniji po podatkih UKC Ljubljana izvedejo približno 500–700 rinoplastik na leto, tako v javnem kot zasebnem sektorju.
Najpogostejši pacienti so stari od 20. do 40. let, nekoliko pogosteje ženske, čeprav se v zadnjih letih povečuje tudi število moških pacientov.
Kako potekata operacija in okrevanje
Operacija poteka v splošni anesteziji in lahko traja od ene do treh ur, odvisno od kompleksnosti primera. Kirurg pri tem prilagodi obliko kosti, hrustanca ali nosne sluznice, s čimer lahko izboljša tako pretok zraka kot videz nosu.
Okrevanje traja običajno 7 do 14 dni, v tem času so prisotni oteklina, modrice in blaga bolečina. Popolno okrevanje, vključno z vidnimi rezultati, pa lahko traja do 6–12 mesecev, saj se tkiva in nosna struktura postopoma prilagajajo novim oblikam. Po priporočilu zdravnikov naj se pacienti v prvih tednih izogibajo naporu, športu in soncu. Večina se v službo lahko vrne po 10 dneh, če ni zapletov.
Telesne in psihološke koristi
Uspešna rinoplastika lahko bistveno izboljša kakovost dihanja in spanja, hkrati pa tudi telesno pripravljenost in samozavest. Po študiji Univerze Stanford kar 85 odstotkov pacientov po operacij, kadar je bila ta izvedena strokovno, poroča o izboljšanem psihičnem počutju.
Morebitni zapleti in njihovo preprečevanje
Kot vsak operativni poseg, tudi rinoplastika prinaša določena tveganja. Možni zapleti med drugim vključujejo okužbo, krvavitve, nepravilno celjenje in nesimetričnost nosu. V redkih primerih je treba operacijo ponoviti. Prav zato je ključno, da jo opravi izkušen specialist, po možnosti z dokazili, da je delal oziroma dela v priznanih ustanovah.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
