Ali vegetarijanska prehrana res zmanjša tveganje za raka?
Ena največjih raziskav doslej je primerjala različne prehranske vzorce pri skoraj dveh milijonih ljudi in njihovo povezavo z rakom.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Obsežna mednarodna raziskava, objavljena v reviji British Journal of Cancer, prinaša eno najpodrobnejših primerjav med različnimi prehranskimi vzorci in tveganjem za raka doslej. Raziskovalci so analizirali podatke več kot 1,8 milijona ljudi iz Evrope, ZDA in Azije, ki so jih spremljali v povprečju 16 let.
Vprašanje, ali prehrana brez mesa res ščiti pred rakom, s tem dobiva bolj natančen odgovor.
Največja primerjava doslej
Udeležence so razdelili v pet skupin: redni uživalci mesa, tisti, ki jedo le perutnino, peskatarijanci (uživajo ribe), vegetarijanci in vegani. Raziskovalce je zanimalo, ali se med temi skupinami razlikuje tveganje za razvoj 17 različnih vrst raka.
Rezultati kažejo, da način prehranjevanja pomembno vpliva na dolgoročno zdravje, vendar učinki niso zgolj pozitivni ali zgolj negativni, temveč so odvisni od vrste in kakovosti prehrane.
Pet vrst raka z nižjim tveganjem
Vegetarijanci so imeli v primerjavi z uživalci mesa statistično značilno nižje tveganje za več pomembnih oblik raka:
- 21 % manjše tveganje za raka trebušne slinavke
- 28 % manjše tveganje za raka ledvic
- 31 % manjše tveganje za multipli mielom (obliko krvnega raka)
- 12 % manjše tveganje za raka prostate
- 9 % manjše tveganje za raka dojk
Gre za bolezni, ki sodijo med pogostejše in klinično zahtevnejše oblike raka. Raziskovalci domnevajo, da zaščitni učinek izhaja predvsem iz večjega vnosa vlaknin, antioksidantov in rastlinskih bioaktivnih snovi ter manjšega uživanja predelanega mesa, ki je že dlje časa povezano z višjim onkološkim tveganjem.
Rastlinsko usmerjena prehrana praviloma pomeni tudi več sadja, zelenjave, stročnic in polnovrednih žit; torej živil, ki delujejo protivnetno in ugodno vplivajo na presnovo.
Raziskava je pokazala tudi nasprotne učinke
Raziskava je pokazala tudi pomembno opozorilo. Vegetarijanci so imeli skoraj dvakrat večje tveganje za ploščatocelični karcinom požiralnika.
Pri veganih so zaznali tudi povečano tveganje za raka debelega črevesa. Razlogi niso povsem jasni, raziskovalci pa kot možno razlago omenjajo nižji vnos določenih ključnih hranil, zlasti kalcija in vitamina B12.
Iz tega lahko sklepamo, da pa le ni vsaka prehrana brez mesa avtomatično tudi prehransko optimalna.
Zakaj lahko prehrana brez mesa deluje zaščitno?
Strokovnjaki izpostavljajo več mehanizmov:
1. Več vlaknin in antioksidantov
Vlaknine ugodno vplivajo na črevesno mikrobioto in zmanjšujejo stik potencialno škodljivih snovi s črevesno sluznico. Antioksidanti pa ščitijo celice pred oksidativnim stresom.
2. Manj predelanega mesa
Predelano meso vsebuje spojine, ki lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti povečajo tveganje za nekatere rake.
3. Nižja telesna teža
Vegetarijanci imajo v povprečju nižji indeks telesne mase, debelost pa je pomemben dejavnik tveganja za več vrst raka.
Prehrana ni edini dejavnik
Raziskovalci poudarjajo, da gre za opazovalno študijo, ki kaže povezavo, ne pa neposredne vzročne zveze. Na tveganje za raka vplivajo tudi genetika, telesna dejavnost, kajenje, uživanje alkohola, telesna teža in splošni življenjski slog.
Vegetarijanska prehrana sama po sebi torej ni jamstvo za zaščito, prav tako pa uživanje mesa ne pomeni avtomatično večjega tveganja.
Ključ je v kakovosti, ne v skrajnostih
Strokovnjaki se strinjajo: odločilna je kakovost prehrane. Če se posameznik odloči za vegetarijanski ali veganski način prehranjevanja, mora zagotoviti ustrezen vnos beljakovin, vitamina B12, železa, kalcija in drugih ključnih mikrohranil. Najbolj zdrav pristop ni nujno popolna izključitev mesa, temveč uravnotežen prehranski vzorec z veliko rastlinskih živil, omejenim vnosom predelanega mesa in zadostno raznolikostjo.
E-novice · Zdravje
