Kako shraniti paradižnik za zimo: omaka še zdaleč ni edina možnost
Ko se na vrtovih bohotijo zreli paradižniki, napoči čas, da njihov popoln poletni okus shranimo za mesece, ko jih zunaj že davno ne bo več.
Preverjeni recepti, sezonske ideje in hitri triki za vsak okus.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dober tek za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na vrtovih se v poletnem soncu bleščijo rdeči, oranžni, rumeni in skoraj vijolični paradižniki, še zeleni so videti mikavno. Nekateri so majhni kot češnje, drugi težki in mesnati, tretji podolgovati ter tako zelo sočni – prav vsi se odlično znajdejo na naših omizjih, pa tudi shrambah.
Dobre ideje za ozimnico
Najbolj znana rešitev za viške paradižnika z vrta je seveda paradižnikova omaka oziroma pasata. Kozarček domače omake sredi zime je ena najlepših bližnjic do odličnega poletnega okusa: uporabimo jo za testenine, pico, lazanje, juhe, enolončnice in številne druge jedi.
A paradižnik je za shranjevanje precej bolj zanimiv, kot se zdi na prvi pogled. Lahko ga sušimo, počasi pečemo, predelamo v pesto ali pa kot sladko-kisli pripravek uporabimo celo takrat, ko še ni dozorel.
Najprej klasika: domača paradižnikova omaka
Če imamo večjo količino zrelih paradižnikov, je omaka sicer še vedno ena najbolj uporabnih oblik ozimnice. Pri njej je pomembno predvsem, da izberemo zdrave, dobro zrele plodove. Za gostejše pripravke so posebej primerni mesnati podolgovati paradižniki, medtem ko bodo bolj sočne sorte potrebovale nekoliko več kuhanja.
Pri našem receptu paradižnik skuhamo skupaj s čebulo, česnom, korenjem, zeleno in zelišči, nato pa ga pretlačimo skozi pasirko. Tako dobimo gladko, gosto omako, ki jo lahko pozneje uporabimo kot osnovo za najrazličnejše jedi.
Domača paradižnikova omaka
Shranki iz sončne poletne zelenjave so najboljši - domača paradižnikova omaka vam bom polepšala turobne jesenske in zimske dni.
To je tudi prednost domače omake: ko jo pripravljamo sami, lahko okus pustimo dovolj nevtralen, nato pa jo pozimi vsakič začinimo nekoliko drugače.
Kaj pa, če paradižnika ne želimo skuhati?
Tu se začne bolj zanimiv del priprave shrankov iz paradižnika. Ena od možnosti je sušenje. Ko paradižniku odvzamemo del vode, se njegov okus skoncentrira, plodovi pa postanejo manjši, slajši in bolj aromatični. Prav zato so za sušenje zelo primerni mesnati podolgovati paradižniki, kot sta roma ali san marzano, pa tudi češnjevci.
Polsuhi paradižniki so vmesna stopnja med svežim in povsem suhim paradižnikom. V pečici jih ne posušimo do trde, žvečljive teksture, ampak le toliko, da izgubijo del vode, ostanejo mehki in ohranijo prijetno sočnost.
V našem receptu jih pri 140 stopinjah sušimo približno dve do tri ure. Čas je odvisen od velikosti plodov, zato je bolje spremljati njihovo teksturo kot slepo slediti uri. Uporabimo jih lahko v solatah, na pici, s testeninami, na kruhu ali kot dodatek omakam.
Za daljše shranjevanje je pri sušenju pomembno, da je paradižnik res dovolj osušen in da ga ustrezno zaščitimo pred vlago.
Konfit: paradižnik, ki ga pripravimo v olju
Beseda confit zveni nekoliko bolj kuharsko sofisticirano, vendar je tehnika v osnovi zelo preprosta. Gre za počasno kuhanje oziroma peko pri nizki temperaturi, najpogosteje v večji količini olja. Pri paradižniku to pomeni, da ga počasi segrevamo, da se zmehča, izgubi del vode in razvije globlji, bolj koncentriran okus.
Pri našem paradižnikovem konfitu podolgovate paradižnike razpolovimo in jim dodamo česen, timijan, oljčno olje, kis in malo sladkorja. Nato jih pri nizki temperaturi pečemo dve do dve uri in pol.
Paradižnikov konfit
Konfitirani paradižniki vas bodo še nekaj časa razvajali z božanskim okusom
Rezultat ni enak kot pri suhem paradižniku. Konfitiran paradižnik ostane mehak, skoraj svilnat, olje in sokovi iz pekača pa se prepojijo z njegovim okusom. Takšen paradižnik je odličen na opečenem kruhu, ob testeninah, kot priloga ali dodatek jedem, ki jim želimo dodati intenzivnejši okus.
Pesto ni samo iz bazilike
Ko slišimo besedo pesto, večina najprej pomisli na zeleno omako iz bazilike, pinjol, česna, oljčnega olja in sira. A beseda pesto je povezana predvsem z načinom priprave, z drobljenjem sestavin, ne s seznamom sestavin.
Zato je paradižnikov pesto povsem smiselna izbira. Še posebej okusen bo, če bomo uporabili polsuhe paradižnike, saj imajo že bolj koncentriran okus.
Naš pesto iz polsuhih paradižnikov je pravzaprav eden najhitrejših načinov, da suhe oziroma polsuhe plodove spremenimo v uporaben namaz ali omako. Paradižnike zmešamo z oljčnim oljem, česnom in timijanom. Konsistenco prilagodimo svojemu okusu: bolj grobo sesekljan bo odličen na kruhu, bolj gladek pa se bo lepo povezal s testeninami. Žlička paradižnikovega pesta lahko obogati sendvič, pečeno zelenjavo, rižoto ali omako za testenine.
Shranimo lahko tudi zelen paradižnik
Zelen paradižnik ni posebna sorta paradižnika, gre le za plodove, ki še niso dozoreli. Zelen paradižnik ima čvrstejše meso, bolj svež, kiselkast okus in drugačno teksturo. Prav zato je odličen za cvrtje, vlaganje, salse, čatnije in različne zelenjavne pripravke. Njegova čvrstost se izkaže tudi pri kuhanju, saj se ne razpusti tako hitro kot zrel paradižnik.
Tokrat ga bomo uporabili za nekaj precej bolj nenavadnega: džem. Zeleni paradižnik čez noč prepojimo s sladkorjem, nato ga počasi kuhamo z limono. Nastane gost, sladko-kiselkast džem, ki ga lahko ponudimo kot zanimivo spremljavo sirom, pečenemu mesu ali kot namaz.
Zelen paradižnikov džem
Ali veste, da lahko okusno prilogo pripravite tudi iz nezrelih paradižnikov?
Če imamo na vrtu toliko paradižnika, da ga ne moremo sproti pojesti, ni treba vsega spremeniti v en sam shranek. Pravzaprav je veliko bolj zanimivo, da del pridelka shranimo kot omako, del posušimo, nekaj ga počasi spečemo, nekaj spremenimo v pesto, proti koncu sezone pa izkoristimo tudi zelene plodove.
Tedenski izbor novih receptov, kuharskih trikov in idej za raznolike ter okusne obroke, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
