Dodatek, ki ga kupimo v vsaki trgovini, a dobesedno uničuje naša jetra
V trgovinski polici se na prvi pogled zdi povsem nedolžen. Po okusu sladi enako kot sladkor, je pa cenejši, ima daljši rok trajanja in lažje ga mešamo v izdelke.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prav zato je glukozno-fruktozni sirup v zadnjih desetletjih postal najbolj priljubljen dodatek prehrambne industrije. Človeško telo je narejeno tako, da lahko vsaka celica v našem telesu porabi glukozo za energijo. Pri fruktozi pa je zgodba povsem drugačna. Fruktozo lahko predelajo izključno jetra.
Ko spijemo gazirano pijačo ali pojemo predelan prigrizek, ki je poln fruktozno-glukoznega sirupa, jetra doživijo pravi šok. Ker so preobremenjena z ogromno količino fruktoze naenkrat, je ne morejo predelati v energijo, zato jo začnejo pospešeno pretvarjati v maščobo.
Ta se začne kopičiti neposredno v jetrnih celicah. Rezultat so mastna jetra, ki lahko sčasoma vodijo v vnetja, brazgotinjenje (cirozo) in celo odpoved organa, kar je popolnoma enako kot pri težkih alkoholikih.
Kje se skriva ta sirup
Na slovenskih trgovskih policah ga najpogosteje najdemo v:
- Gaziranih pijačah in kupljenih ledenih čajih: En sam liter tovrstnih pijač lahko vsebuje več kot 100 gramov skritih sladkorjev.
- Predpripravljenih omakah in kečapu: Nekateri kečapi vsebujejo več sladkorja kot čokoladni prelivi.
- Sadnih jogurtih in kosmičih za zajtrk: Oglašujejo se kot zdrav zajtrk, a so pogosto prava sladkorna bomba.
- Pakiranem kruhu in pekovskih izdelkih: Sirup dodajajo za boljšo teksturo in mehkejši ugriz.
Zakaj prav jetra?
Da bi razumeli, zakaj znanstveniki opozarjajo na povezavo z jetri, je treba razumeti razliko med dvema sladkorjema. Glukoza se po zaužitju razporedi po vseh celicah v telesu. Uporabljajo jo mišice, možgani in drugi organi za energijo. Fruktoza pa ima drugačno usodo: gre skoraj v celoti v jetra, ker jo lahko presnavlja le ta organ.
Težava nastopi, ko fruktoze v jetra pride več, kot jo lahko predelajo za energijo. Tedaj jetra začnejo presežek pretvarjati v maščobo, ki se začne shranjevati neposredno v jetrnih celicah. S časom lahko to vodi do nealkoholne zamaščenosti jeter, ki jo v sodobni medicini imenujejo MASLD (presnovno povezana steatotična bolezen jeter). Po podatkih svetovnih raziskav danes to bolezen ima približno vsak četrti človek.
Slovenci v evropskem vrhu
V Sloveniji se po podatkih Eurostata že vrsto let uvrščamo v sam vrh evropskih držav po prekomerni telesni teži in debelosti. Sočasno narašča tudi pojavnost zamaščenosti jeter, ki je danes najpogostejša kronična bolezen jeter pri odraslih v razvitem svetu. Dejavnikov je veliko, prekomerno uživanje sladkih industrijskih izdelkov pa je gotovo eden ključnih.
Kaj lahko storite že danes
Najpomembnejši nasvet je preprost: berite deklaracije. Na embalaži preverite, ali izdelek vsebuje glukozno-fruktozni ali fruktozno-glukozni sirup. Pogosto ga najdete celo v izdelkih, ki jih oglašujejo kot zdrave – v sadnih jogurtih, kosmičih za zajtrk, mešanicah za smutije in žitnih ploščicah.
Dobra novica je, da se jetra znajo regenerirati. Ko v prehrani zmanjšate vnos dodanih sladkorjev, jetra v nekaj mesecih opazno zmanjšajo količino maščobe in znova začnejo delovati učinkovito.
