Koliko so se v resnici podražila živila? Tukaj je izračun
Modelna košarica 20 živil je julija stala 116,89 evra, le 18 centov več kot leto prej. Toda posamezne cene so se močno spremenile.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Razliko med lanskim in letošnjim računom bi pokril en sam kovanec za 20 centov.
Modelna košarica 20 običajnih živil za štiričlansko družino je julija 2026 stala približno 116,89 evra.
Julija lani bi za enake količine odšteli 116,71 evra. Podražila se je torej za 18 centov oziroma 0,16 odstotka.
Toda posamezni izdelki se niso premikali skupaj. Govedina je račun povečala za 1,11 evra, paradižnik za 53 centov in pomaranče za 45 centov.
Pocenitev masla je na drugi strani račun zmanjšala za 87 centov, jabolk za 52 centov in sira za 36 centov.
Skoraj nespremenjen skupni znesek zato ne pomeni, da se cene hrane niso spremenile. Pomeni, da so se podražitve in pocenitve v tej konkretni košarici skoraj izničile.
Od kod prihajajo cene
Statistični urad mesečnih evrskih cen posameznih živil za julij 2026 ne objavlja. Objavlja pa dva sklopa podatkov, ki omogočata dovolj natančen statistični preračun.
Prvi vir je Sursova tabela povprečnih drobnoprodajnih cen. Ta vsebuje uradne povprečne cene za leto 2025. Kilogram kruha je po teh podatkih stal 3,84 evra, liter polnomastnega trajnega mleka 1,14 evra, deset jajc 2,43 evra, kilogram masla 10,98 evra in kilogram govedine brez kosti 12,34 evra.
Drugi vir je Sursova mesečna tabela indeksov cen, ki je bila nazadnje posodobljena 7. avgusta 2026. Iz nje je razvidno, koliko je julijska cena posamezne skupine odstopala od povprečja leta 2025.
Pri izdelkih, za katere Surs ne objavlja ločenega mesečnega indeksa, smo uporabili najbližjo uradno skupino.
Pri pomarančah smo uporabili indeks svežih agrumov, pri jabolkih indeks koščičastega in pečkatega sadja, pri paradižniku indeks plodovk, pri čebuli in korenju pa indeks druge sveže zelenjave.
Vsi evrski zneski za julij so zato izračun Svet24, odstotne spremembe pa izhajajo neposredno iz Sursovih indeksov.
Kaj je v košarici za štiričlansko družino
V modelno košarico smo vključili kilogram riža, kilogram moke, štiri kilograme kruha, kilogram testenin, tri vrste mesa, sedem litrov mleka, jogurt, sir, 20 jajc, maslo, olje ter 16 kilogramov sadja, zelenjave in krompirja.
Surs zajame tudi popuste in dejansko prodane količine
Podatki ne temeljijo le na oglaševanih cenah ali občasnem popisu ene trgovine. Surs po metodoloških pojasnilih pridobiva podatke neposredno iz prodajnih baz največjih trgovcev, ki pokrivajo približno 84 odstotkov slovenskega trga hrane in brezalkoholnih pijač.
Trgovci podatke pošiljajo vsak teden, Surs pa v mesečni indeks vključi prva dva cela tedna meseca. Vsak mesec zajame okoli 70.000 cen.
Podatki s prodajnih terminalov vsebujejo ceno, prodano količino in vrednost prodaje.
To pomeni, da statistika upošteva tudi popuste in izdelke, ki so jih ljudje dejansko kupili.
Julijska številka tako ne predstavlja cenika ene trgovske verige, temveč gibanje cen na večini slovenskega maloprodajnega trga.
Hrana se je v letu dni pocenila, račun pa ostaja višji kot leta 2024
Po zadnji objavi Sursa so bile cene hrane in brezalkoholnih pijač julija 2026 za 0,4 odstotka nižje kot julija 2025. Toda v prvih sedmih mesecih leta so bile v povprečju še vedno za 1,7 odstotka višje kot v enakem obdobju lani.
Širši pogled pokaže še več. Preračun zaporednih Sursovih indeksov kaže, da je bila hrana julija 2026 približno 7,2 odstotka dražja kot julija 2024. Zadnje pocenitve so torej zmanjšale prejšnjo podražitev, niso pa je odpravile.
To se lepo vidi pri čokoladi. Čokolada, kakav in izdelki iz kakava so se v zadnjem letu pocenili za 7,2 odstotka, vendar so še vedno za približno 14 odstotkov dražji kot pred dvema letoma.
Nižja inflacija zato ne vrača starih cen. Pove le, da se je njihova rast upočasnila ali začasno obrnila navzdol.
Največje podražitve niso tam, kjer bi jih pričakovali
Med vsemi podrobnimi skupinami hrane se je v zadnjem letu najbolj podražilo zamrznjeno sadje, in sicer za 21,4 odstotka.
Sveži agrumi so se podražili za 13,9 odstotka, drugi pripravki iz morskih sadežev za 9,8 odstotka, goveje in telečje meso za 8,8 odstotka ter paradižnik, paprika, kumare in druge plodovke za 6,7 odstotka.
Največjo pocenitev je Surs izmeril pri maslu in drugih mlečnih maščobah, ki so bile cenejše za 16 odstotkov.
Sladkor se je pocenil za 15,8 odstotka, koščičasto in pečkato sadje za 10,6 odstotka, čokolada in kakavovi izdelki za 7,2 odstotka ter rastlinska olja za 6,1 odstotka.
V dveh letih so se agrumi podražili za skoraj polovico, govedina za tretjino in zamrznjeno sadje za več kot četrtino.
Sladkor je bil med redkimi večjimi skupinami, ki so bile občutno cenejše kot julija 2024.
Najslabša letina agrumov v Španiji v 16 letih
Močna podražitev pomaranč, limon in mandarin ima jasno ponudbeno ozadje. Španija je največja pridelovalka agrumov v EU in eden najpomembnejših dobaviteljev slovenskega trga.
Špansko ministrstvo za kmetijstvo je pridelek agrumov v sezoni 2025/2026 ocenilo na 5,44 milijona ton. To je bilo 10,7 odstotka manj kot v prejšnji sezoni in 14,2 odstotka pod petletnim povprečjem. Španija je pridelala najmanj agrumov v zadnjih 16 letih.
Pridelek pomaranč je upadel za 11,6 odstotka, pridelek limon pa za 14,7 odstotka.
Ministrstvo je kot glavne razloge navedlo čezmerno spomladansko deževje, visoke temperature v ključnih fazah razvoja sadežev in točo. Manjša ponudba največje evropske pridelovalke se je prenesla na uvozne in maloprodajne cene po Evropi.
Govedine je v Evropi preprosto premalo
Goveje in telečje meso se je v Sloveniji v enem letu podražilo za 8,8 odstotka, v dveh letih pa za skoraj 33 odstotkov.
Podatki Evropske komisije kažejo, da je evropska proizvodnja govejega mesa med januarjem in aprilom 2026 upadla za 2,2 odstotka. Število zaklanih živali se je zmanjšalo za 4,3 odstotka. Komisija zato ocenjuje, da ponudba ostaja majhna.
Evropske odkupne cene goveda so julija začele popuščati, vendar so še vedno presegle povprečje zadnjih treh let. Pocenitev na začetku verige se poleg tega na trgovskih policah pokaže z zamikom.
Hiter padec maloprodajnih cen govedine zato ni verjeten. Evropska komisija za letos pričakuje nadaljnje zmanjšanje proizvodnje goveda in drugih prežvekovalcev.
Zakaj je maslo toliko cenejše
Maslo se je v Sloveniji v enem letu pocenilo za 16 odstotkov in s tem najbolj zmanjšalo vrednost naše košarice.
Podoben, še močnejši premik se je zgodil na svetovnem trgu. Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo FAO je julija izmerila 24,8-odstotni letni padec svetovnih cen mlečnih izdelkov. Samo v enem mesecu so se svetovne cene masla znižale za 2,4 odstotka.
FAO padec povezuje z večjo razpoložljivostjo mlečnih maščob ter rastjo izvozne ponudbe v Evropi in drugih pomembnih pridelovalkah. Več surovine je zmanjšalo pritisk, ki je pred tem poganjal cene masla navzgor.
Tudi pocenitev svinjine ima ponudbeno razlago. Proizvodnja svinjine v EU se je v prvih štirih mesecih leta povečala za 2,2 odstotka.
Evropske odkupne cene so bile julija približno četrtino nižje kot leto prej, medtem ko se je slovenska maloprodajna cena znižala le za 3,1 odstotka.
Velik del pocenitve pri rejcih torej še ni dosegel kupcev.
Kruh in olje po pocenitvi že dobivata nov cenovni pritisk
Kruh, moka, testenine in olje so bili julija cenejši kot pred letom dni. Dogajanje na svetovnih trgih pa kaže, da se lahko obdobje pocenitev konča.
FAO je julija izmerila 6,9-odstotno letno rast svetovnih cen žit. Pšenica je bila 9,9 odstotka dražja kot leto prej, samo v enem mesecu pa se je podražila za 5,8 odstotka.
Ceno so dvignile motnje pri izvozu prek Črnega morja, poškodovana izvozna infrastruktura in vročinski valovi v več pomembnih pridelovalkah.
Svetovni indeks rastlinskih olj je dosegel najvišjo raven po juniju 2022. Dražja sta bila predvsem palmovo in sojino olje, medtem ko so večje pričakovane zaloge zniževale cene sončničnega in repičnega olja.
Slovenski trgovci dražjih surovin ne prenesejo na police čez noč. Gibanje svetovnih cen pa zmanjšuje prostor za nadaljnje pocenitve kruha, testenin in jedilnega olja.
Kaj bo dražje do konca leta
Najverjetnejši razplet do konca leta 2026 je zmerna ponovna rast cen hrane, vendar ne pri vseh izdelkih enako.
Poletna napoved Evropske komisije predvideva rast evropske proizvodnje mleka, oljnic, svinjine in perutnine. To zmanjšuje pritisk na cene masla, svinjskega in piščančjega mesa. Proizvodnja govedine in žit naj bi se na drugi strani zmanjšala.
Komisija hkrati opozarja na dražjo energijo, gnojila in prevoz. Ti stroški se prenašajo skozi celotno verigo od kmetije do trgovske police.
Dodaten dejavnik predstavljajo vreme, razmere v Črnem morju in pričakovani pojav El Niño, ki lahko prizadene pridelke zunaj Evrope.
Govedina bo zato zelo verjetno ostala draga. Svinjina, perutnina in maslo imajo več možnosti za stabilne ali nižje cene.
Pri kruhu, testeninah in olju se bo sedanja pocenitev najverjetneje ustavila. Sadje in zelenjava bosta še naprej najbolj nepredvidljiva, saj lahko slaba letina v nekaj mesecih premakne cene za deset ali več odstotkov.
Evropska komisija Sloveniji za leto 2026 napoveduje 3,5-odstotno skupno inflacijo, za leto 2027 pa njeno umiritev na 2,5 odstotka. Prihodnje leto pričakuje nekoliko manjše pritiske hrane in energije.
To ne pomeni vrnitve k starim cenam. Če se bo inflacija umirila na 2,5 odstotka, bodo cene v povprečju še vedno rasle, le počasneje.
Za družino, ki redno kupuje govedino, agrume in svežo zelenjavo, je današnja košarica že zdaj občutno dražja, kot kaže skupno povprečje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
