Po obiranju fižola, paradižnika in bučk vas srbijo roke? To je lahko razlog
Po obiranju zelenjave se lahko na rokah pojavijo srbeče rdeče pikice. Krive so lahko prav rastline, zato v resnici ni nujno, da gre za alergijo. Kako jih ločimo od alergijskih?
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Med paradižnikom, bučkami in fižolom preživimo precej časa, po obiranju pa nas lahko pričaka neprijetno presenečenje: roke in podlakti začnejo srbeti, peči ali pordijo, pojavijo se lahko tudi drobne rdeče pikice.
Prva misel je pogosto alergija. Toda srbenje po obiranju zelenjave še ne pomeni nujno, da ste na rastlino alergični. Težave lahko povzroči že neposreden stik kože z listi in stebli rastline.
Rastlinski dermatitis se lahko pojavi po stiku z listom, steblom, plodom, cvetom, sokom ali drugim delom rastline, med bolj izpostavljenimi pa so prav ljudje, ki veliko vrtnarijo.
Bučke imajo drobne dlačice, ki lahko povzročijo srbenje
Kdor je že segel globoko med velike liste bučk, je morda opazil, da njihova površina ni tako nedolžna, kot je videti. Nadzemni deli bučk so lahko prekriti z gostimi in ostrimi dlačicami, imenovanimi trihomi.
Raziskovalci, ki so preučevali različne sorte bučk, so ugotovili, da lahko dolgi in gosti trihomi povzročajo srbenje kože pri ljudeh med delom z rastlino, opraševanjem in obiranjem plodov.
Gre za zanimiv obrambni mehanizem rastline, ki pa ga lahko precej hitro občutimo na lastni koži. Zato srbeče podlakti po obiranju bučk same po sebi še niso dokaz, da smo na bučke alergični. Vzrok je lahko že mehansko draženje kože zaradi stika z rastlino.
Tudi paradižnik lahko razdraži kožo
Tudi stebla in listi paradižnika so prekriti s trihomi. Nekateri med njimi so žlezni in vsebujejo oziroma izločajo različne snovi, s katerimi se rastlina brani pred rastlinojedimi živalmi in škodljivci.
Novejše raziskave kažejo, kako izpopolnjen je ta sistem. Žlezni trihomi paradižnika se lahko ob mehanskem stiku poškodujejo oziroma počijo in sprostijo svoje izločke. Pri delu na vrtu se z rastlino pogosto ne dotikamo samo z dlanmi. Ko segamo med paradižnike, se listi in stebla drgnejo ob zapestja in podlakti, zato so lahko prav ti deli kože najbolj izpostavljeni.
Tudi po delu s paradižnikom zato srbeče ali pordele kože ne smemo avtomatično označiti za alergijo. Rastline lahko povzročijo tako mehansko in kemično draženje kot pravo alergijsko reakcijo, razlikovanje med njimi pa samo po videzu izpuščaja ni vedno preprosto.
Kaj pa stročji fižol?
Tudi navadni fižol ima na površini rastline trihome, ki imajo predvsem obrambno funkcijo. Raziskovalci so denimo pokazali, da lahko kljukasti trihomi na listih predstavljajo učinkovito mehansko oviro za nekatere žuželke.
Pri ljudeh pa je dokazov bistveno manj kot pri bučkah, zato ne moremo preprosto trditi, da so prav dlačice na fižolu razlog za srbeče podlakti po obiranju.
Obstaja pa zanimiv medicinski primer. V strokovni reviji Annals of Agricultural and Environmental Medicine so opisali kmeta, pri katerem so se po stiku z navadnim fižolom pojavljale ekcematozne kožne spremembe, mehurčki in druge izrazite reakcije. Povezavo z rastlino so potrdili tudi s kožnim testiranjem z njenimi listi.
Pomembno pa je poudariti, da je šlo za posamezen primer kontaktnega dermatitisa, zato iz njega ne moremo sklepati, da je takšna alergijska reakcija na fižol pogosta ali da je vzrok običajnega srbenja po obiranju fižola.
Ni vsako srbenje alergija
Rastline lahko kožo prizadenejo na več različnih načinov. Strokovnjaki med drugim razlikujejo med mehanskim in kemičnim draženjem ter alergijskim kontaktnim dermatitisom.
Pri mehanskem draženju lahko kožo poškodujejo oziroma dražijo rastlinske strukture, kot so trni, bodice, ostri robovi listov in trihomi. Težave se praviloma pojavijo predvsem tam, kjer se je koža neposredno dotikala rastline.
Druga možnost je iritativni kontaktni dermatitis. Pri njem ne gre za alergijo, ampak za draženje in poškodbo kožne bariere zaradi določene snovi.
Pri alergijskem kontaktnem dermatitisu pa je v reakcijo vključen imunski sistem. Pojavi se pri osebi, ki je na določeno snov že senzibilizirana.
Rastlinski dermatitis se lahko kaže z rdečino, srbenjem, luščenjem, razpokami ali mehurčki, pogosto pa je razporeditev sprememb povezana prav z mestom stika z rastlino.
Kaj naredite takoj po obiranju?
Če veste, da vam določena rastlina draži kožo, je najbolj pomembno zmanjšati nadaljnji stik. Po vrtnarjenju se oprhajte oziroma izpostavljeno kožo umijte ter preoblecite oblačila, na katerih so lahko ostali rastlinski sokovi, cvetni prah ali drugi deli rastlin.
Razdraženo kožo lahko pomiri tudi hladen obkladek. Kože pa ni smiselno močno drgniti ali praskati, saj jo lahko še dodatno poškodujemo.
Naslednjič oblecite dolge rokave
Najpreprostejša rešitev je pogosto tudi najbolj učinkovita. Če že veste, da vas po obiranju določene zelenjave srbijo roke, kožo pred naslednjim obiskom vrta zaščitite.
Pomagajo vrtnarske rokavice in dolgi rokavi, predvsem kadar morate z rokami segati med gosto listje. DermNet med osnovnimi ukrepi za preprečevanje rastlinskega dermatitisa navaja zmanjšanje stika s problematično rastlino in uporabo zaščitnih oblačil. To je še posebej smiselno pri bučkah.
Kako dolgo lahko traja izpuščaj?
Trajanje izpuščaja je odvisno od vrste in intenzivnosti reakcije. Rastlinski dermatitis je ob izogibanju nadaljnjemu stiku z rastlino pogosto minljiv, vendar lahko kožne spremembe pri nekaterih oblikah trajajo dlje.
Če se vam reakcija po stiku z isto rastlino ponavlja, ne izgine ali se poslabšuje, pa je smiselno ugotoviti, kaj jo dejansko povzroča. Dermatolog lahko pri sumu na alergijski kontaktni dermatitis opravi tudi ustrezno testiranje.
Kdaj mora izpuščaj pogledati zdravnik?
Večina blagih reakcij po delu na vrtu ni nevarnih. Zdravniško pomoč pa je smiselno poiskati, če se izpuščaj hitro širi, je boleč, zajame velik del telesa, nastajajo mehurji oziroma odprte rane ali se mu pridružita vročina in slabo počutje. Pozorni bodite tudi na znake okužbe.
Posebej resno je treba vzeti otekanje ustnic ali oči ter težave z dihanjem ali požiranjem. V takšnem primeru je potrebna takojšnja medicinska pomoč.
Za večino vrtičkarjev pa je rešitev precej preprostejša: če vas po obiranju bučk, paradižnika ali druge zelenjave vsakič začne srbeti koža, naslednjič oblecite plast tkanine ali zaščitne rokavice.
