Zakaj je kostanj prava jesenska superhrana
Pečen ali kuhan, kostanj ohranja hranila, ki krepijo telo, uravnavajo prebavo in zagotavljajo naravno energijo.

Ni prave jeseni brez vonja po vročih kostanjih, ki grejejo premražene dlani in širijo toplino po ulicah. A kostanj ni le jesenska poslastica, temveč tudi izjemno hranljiv in zdrav živilski zaklad, ki ga človeštvo pozna že tisočletja.
Od kitajskih gozdov do rimskih ulic
Kostanj izvira iz Azije, kjer so ga gojili že v stari Kitajski in na Japonskem. V Evropo so ga prinesle rimske legije, pečeni kostanji pa so bili prava uspešnica že v 16. stoletju na ulicah Rima. Danes jih najdemo po vsem svetu, njihova aroma pa še vedno simbolizira udobje, nostalgijo in prihod hladnejših dni.
Plod kostanja je rdečkasto rjav, gladek in skrit v bodeči ježici, ki poči šele, ko je plod zrel. Čeprav spada med oreščke, se od njih razlikuje – ima manj maščob, več škroba in kot edini med oreščki vsebuje vitamin C.
Maroni – sladki dragulji med kostanji
Poznamo več sto vrst kostanja, na splošno pa jih delimo na užitne (pitome) in neužitne (divje). Med užitnimi velja za posebno poslastico maron, ki je večji, svetlejši in izrazito sladek. Divji kostanj pa ni užiten, a imajo njegovi izvlečki zdravilne lastnosti – pomagajo pri težavah s krčnimi žilami in kapilarami.

Zakladnica vitaminov in mineralov
Kostanj po hranilni sestavi spominja na rjavi riž. Bogat je s škrobom, vitamini skupine B, zlasti B6, ter edinstven med oreščki po vsebnosti vitamina C. Ponaša se tudi z visoko vsebnostjo kalija, folne kisline in prehranskih vlaknin, ki spodbujajo zdravo prebavo.
Sto gramov pečenega kostanja vsebuje približno 245 kilokalorij, zato je odličen vir energije – zlasti za otroke, športnike in vse, ki so telesno aktivni. Zanimivo je, da pečen kostanj vsebuje več vitaminov, medtem ko kuhan kostanj vsebuje več mineralnih snovi.
Naravno zdravilo iz gozda
Kostanj so naši predniki cenili tudi kot zdravilo. Zaradi visoke vsebnosti kalija in nizke količine natrija pomaga uravnavati krvni tlak in podpira delovanje srca ter ledvic.
Čaj iz listov kostanja lajša kašelj, bronhitis in astmo, izvlečki skorje pa delujejo adstringentno, torej pomagajo pri krčenju tkiv in celjenju ran.

Od juhe do sladice – kulinarična vsestranskost kostanja
Kostanj ni le priljubljen prigrizek ob sprehodu po jesenskem mestu. Uporablja se v številnih jedeh – od juh, pirejev in nadevov do omak in sladic. V mnogih državah si božične večerje brez purana, polnjenega s kostanjevim nadevom, skorajda ne predstavljajo.
Iz suhih pečenih kostanjev se pripravlja tudi moka, ki peki pit in kolačev doda prijetno, rahlo sladkasto aromo. Pire iz kuhanih kostanjev pa je odlična osnova za kremne sladice, polnila in celo omake k divjačini.
Kako izbrati najboljše kostanje
Bodite pozorni, da so plodovi svetleči, težki in brez luknjic – to pomeni, da niso napadeni z ličinkami. Kostanje hranite v hladnem prostoru do dva tedna in jih redno pregledujte, da odstranite morebitne poškodovane plodove.
E-novice · Zdravje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se