Profimedia

»Oglas je bil zelo mamljiv, zdravstveni pripomoček naj bi bil brezplačen, a se je zataknilo takoj, ko so mi rekli, da moram vseeno plačati 24 evrov za poštnino, ker da pride izdelek iz Anglije. To potem ni več brezplačno. Naslednji korak pa me je povsem odvrnil od nakupa. Poleg najrazličnejših osebnih podatkov so želeli še več izvedeti o mojem zdravstvenem stanju. Pa to sploh lahko?« se je vprašala bralka.

Da želijo prodajalci od svojih strank izvedeti čim več, ni nič nenavadnega, a pri osebnih podatkih se hitro znajdemo na zelo spolzkem terenu. Kaj je dovoljeno, kaj ni, do kam lahko sežejo ta »poizvedovanja« in kako se odzvati, ko vam začnejo postavljati nenavadna vprašanja, smo povprašali informacijsko pooblaščenko.

Le nujni podatki

»Zakonodaja o varstvu osebnih podatkov ne določa izrecno, katere osebne podatke lahko zahtevajo ponudniki storitev in blaga, morajo pa se pri tem držati temeljnih načel varstva podatkov, zlasti načela minimizacije obdelave osebnih podatkov, po katerem lahko od posameznika zberejo le tiste osebne podatke, ki so nujni za izvedbo storitve oziroma prodajo blaga. Prav tako je zelo pomembno, ali zbiranje določenega podatka zahteva zakonodaja, ali je dejansko potreben za izvedbo storitve ter ali je posameznik lahko pri tem prostovoljen,« pojasnjuje informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik.

Bobo

Zdravstveni podatki spadajo med posebne vrste osebnih podatkov, ki jih ni dovoljeno zbirati, če ni podana ena od izjem, ki jih določa zakonodaja. Glede na pojasnila bralke tudi Virant Burnik ocenjuje, da »ni videti, da bi posameznik moral prodajalcu obvezno podati svoje zdravstvene podatke. Za pridobivanje zdravstvenih podatkov bi moral obstajati utemeljen razlog, na primer doziranje določenega izdelka v tesni povezanosti s starostjo ali težo osebe.«

Se zavedamo, a vseeno delimo svoje podatke

Danes se ljudje vse bolj zavedajo pomena in vrednosti svojih osebnih podatkov, še vedno pa se dogaja, da jih delimo brez premisleka ali slepo zaupamo različnim ponudnikom. V vsakem primeru nas mora ta, ki zbira podatke, obvestiti o obdelavi osebnih podatkov, predvsem komu dajemo podatke, zakaj in katere; namen zbiranja in kako dolgo bodo podatki shranjeni.

V uradu informacijske pooblaščenke so lani obravnavali 84 primerov nezakonitega zbiranja oziroma zahtevanja osebnih podatkov ter prav tako 84 primerov nezakonite obdelave osebnih podatkov pri izvajanju neposrednega trženja. Na primer, ko je organizator nagradne igre sodelovanje v nagradni igri pogojeval z oddajo soglasja za neposredno trženje ali ko se je podjetje na slabo vrednostno oceno, objavljeno pod psevdonimom, odzvalo z objavo imena in priimka avtorja ocene, ime pa so pridobili prek podatkov o plačilu s spletne banke, ali pa ko je spletna trgovina zahtevala od stranke, da tudi ob prijavi kot »gost« na njihovi spletni strani vnese podatke o prebivališču, pri tem pa niso pojasnili, zakaj je vnos podatka sploh potreben.

To je le nekaj primerov nepotrebnega zbiranja osebnih podatkov. Potrošniki bi se morali zavedati, da so njihovi podatki za trgovce dejansko zelo pomembni, saj nam podjetja, ker nas tako bolje spoznajo, lažje prodajajo svoje izdelke in storitve. Prodajalci pa bi se morali zavedati, da so lahko kršitve zbiranja in obdelave podatkov tudi stvar nadzora in sankcioniranja kršitev.

Podatki so kot denar

Po besedah Gordane Sredojević iz zveze za varstvo potrošnikov so prevare in zavajajoče prakse na področju izdelkov za izboljšanje zdravja, bodisi prehranskih dopolnil ali »medicinskih« pripomočkov, zelo pogoste. »Opažamo tudi, da se številni potrošniki ne zavedajo dejanske vrednosti svojih osebnih podatkov, ki imajo na trgu svojo ceno. Evropska komisija je osebne podatke celo označila kot novo vrsto valute, kar nakazuje njihov gospodarski pomen,« je povedala Sredojević.

Z osebnimi podatki v sklopu različnih programov zvestobe poskušajo podjetja kupce tudi čim bolj »privezati nase« in jih odvračati od konkurence. Vendar zakonodaja daje posameznikom pravico, da se seznanijo z lastnimi osebnimi podatki in njihovo prenosljivostjo. »Tako lahko vsak denimo od trgovca zahteva kopijo podatkov, ki jih vodijo o njem, in take podatke tudi pridobi v odprti in strojno berljivi obliki. Žal se le redki posamezniki odločijo za to, a bi morda tako pridobili boljši vpogled, koliko so naši podatki zanje vredni,« opozarja pooblaščenka.

Pexels

Kaj je prekršek in kaj ne

Na ministrstvu za pravosodje so dodali, da zgolj pridobitev podatkov in njihova obdelava v okvirih podanega soglasja osebe načeloma ne predstavljata kršitve, kaznivo dejanje pa je opredeljeno v kazenskem zakoniku: »Do kaznivega dejanja bi prišlo, če bi obdelovali osebne podatke brez podlage v zakonu ali brez privolitve posameznika in bi se ti podatki javno objavili, na primer na spletu.«

Spletu ne zaupamo

V naši anketi je več kot polovica bralcev povedala, da se zavedajo nevarnosti posredovanja osebnih podatkov in da na spletu nikoli ničesar ne razkrivajo. Tretjina jih meni, da spletu ne zaupajo, a je posredovanje podatkov včasih nuja. Osem odstotkov vprašanih pa je prepričanih, da splet o nas tako ali tako že vse ve.