##IMAGE-4020503##

Kakor brez vode, ne bi mogli preživeti tudi brez hrane. Vendar hrana ni samo sredstvo, da si napolnimo želodec in jo naš organizem za preživetje nujno rabi, hrana je nekaj več.

Pomislimo na družinska srečanja za rojstne dneve, velike praznike, kot so božič, velika noč in novo leto, ko se zberejo sorodniki in prijatelji, le kako bi izgledala brez hrane. Hrana je tista, ki nas povezuje in spravlja v dobro voljo. Je tista, ki nas spominja na lepe trenutke v življenju, morda na prvo ljubezensko vabilo osebe, v katero smo zaljubljeni, in še in še bi lahko naštevali.

Leta 1945 je Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) prvič obeležila 16. oktober kot SVETOVNI DAN HRANE. Na ta dan se v večini držav sveta odvijajo razne prireditve, koristni napotki za pridelavo hrane, o zdravi hrani in o hrani, ki je ne smemo zavreči, kajti na svetu je še vedno veliko lačnih ljudi. Glavno načelo je spodbujanje in opozarjanje o prehranski varnosti, še posebej v času različnih kriz.

Živimo v času epidemij, podnebnih sprememb, vojaških agresij in višanja cen energentov in vse to vpliva na svetovno prehransko varnost. Naša naloga je zgraditi trajnostni svet, kajti pravica vsakega posameznika je dostop do energijsko hranilne primerne hrane. Proizvede se namreč dovolj hrane za vse, težava je le dostop do nje in razpoložljivost. Če govorimo o zadostno pridelani hrani za vse, je zanimivo vprašanje, zakaj so potem ljudje lačni in kam gre potem ta hrana.

Gospodinjstva zavržejo tretjino hrane, ker kupujemo preveč in ne znamo uporabiti ostankov. Ne znamo preračunati, koliko hrane rabi vsak član gospodinjstva, in toliko tudi kupiti. Kar ostane, ne znamo shraniti, ne znamo vložiti sadja in zelenjave.

Preberite še ...

Trendi

Presenetite jo drugače kot običajno

Če bi pregledali odvrženo hrano, bi našli marsikaj, iz česar bi lahko pripravili okusno, zdravo in energetsko polno hrano. Ko mečemo proč stvari, pomislimo na tiste, ki si ne morejo privoščiti niti osnovne hrane.

Nekoč je bila hrana vir preživetja, danes imamo do nje pravi mačehovski odnos. Če pa ne spoštujemo hrane, ne spoštujemo tudi pridelovalcev, ki se vse leto trudijo, da bi nam ponudili zdravo, kakovostno in lokalno pridelano hrano. Ne spoštujemo kmetov, pekov, delavcev v mlekarnah. Namesto da uporabljamo lokalno pridelano hrano, ki ima majhno pot od pridelovalca do potrošnika in ohrani svežino in vse vitamine, ki so nam za zdravje nujni, posegamo po tisti, ki je pripotovala na tisoče kilometrov daleč. Uporabimo ogromno goriva za prevoz iz kontinenta na kontinent in na koncu to hrano še zavržemo. Pa tudi, če jo uporabimo, nima nobene prehranske vrednosti, ker se je ta na poti vsa izgubila.

Za vrtce, šole, domove starejših, bolnice je primerna samo hrana lokalnega izvora, ki ima krajšo pot in tako ohrani vso svežino in prehranske vrednosti.

Hrana ni privilegij, je pravica vsakega posameznika. Naša dolžnost je, da ustvarimo svet brez lakote in svet z zdravo prehrano.