Profimedia

Zaradi svojega nekoliko »rustikalnega« renomeja velikokrat trpi brezbrižje, ki pa si ga nikakor ne zasluži. Čeprav se v trgovini velikokrat sprehodimo mimo njega in v nakupovalno košaro prej položimo njegove bolj trendi sorodnike, ga bomo morda naslednjič videli v drugačni luči.

Številne koristi za zdravje

Uživanje fižola je povezano s številnimi koristmi za zdravje človeka. Ameriški inštitut za raziskave na področju raka je objavil doslej najobširnejšo analizo vpliva prehrane na raka. Devet neodvisnih raziskovalnih skupin z vsega sveta je s prebiranjem približno pol milijona študij pripravilo prelomno poročilo o znanstvenem soglasju, ki ga je nato pregledalo 21 najboljših raziskovalcev na področju raka na svetu.

Ali ste vedeli, da med stročnice uvrščamo tudi arašide?

Eno od njihovih priporočil za preprečevanje te bolezni je uživanje polnozrnatih žit in/ali stročnic v vsakem obroku. Ne le vsak teden ali vsak dan, pač pa pri slehernem obroku.

Super stročnice

Stročnice poleg vseh vrst fižola vključujejo tudi sojo, grah, čičeriko, lečo in mnoge druge. Uživanje le-teh so strokovnjaki povezali tudi z vitkejšim pasom in nižjim krvnim tlakom, zmanjševanjem trebušne maščobe in boljšim uravnavanjem krvnega sladkorja, ravni inzulina in holesterola. 

Shutterstock

Fižol vsebuje veliko vlaknin, folatov in fitatov, ki lahko pomagajo zmanjšati tveganje za možgansko kap, depresijo in raka debelega črevesa. Folat ali njegov sintetični ekvivalent, folna kislina, je bistvenega pomena za nastajanje rdečih krvničk v človeškem telesu in razvoj živčnega sistema zarodka v zgodnjih fazah nosečnosti. Fižol vsebuje tudi veliko naravnih antioksidantov (rdeči in črni več kot beli).

Ogljikovi hidrati, beljakovine in vitamini brez maščobe

Stročnice pri obravnavi »zdravega krožnika« vedno zasedejo posebno mesto, saj pokrivajo tako skupino beljakovin kot skupino zelenjave. Vsebujejo namreč veliko beljakovin, železa in cinka, kar se pričakuje od mesa, obenem pa tudi hranilne snovi, ki so predvsem v zelenjavi, vključno z vlakninami, folati (vitamin B9) in kalijem. S fižolom dobimo najboljše iz obeh svetov, hkrati pa uživamo živilo z nizko vsebnostjo nasičenih maščob in natrija ter brez holesterola. 

Kaj sploh je fižol?

Fižol je eno bolj vsestranskih in pogosto uživanih živil po vsem svetu in tudi v Sloveniji poznamo mnoge avtohtone sorte. Spada med stročnice, velik red kritosemenk, katerih plodovi so stroki. Stročnice sestavljajo štiri družine, daleč najobširnejša so metuljnice, v katero spada tudi fižol. Metuljnice predstavljajo tudi tretjo največjo družino rastlin nasploh in zaradi pomena za človeško prehrano tudi najbolj raziskano. 

Zgodovina

V 15. stoletju so fižol v Evropo prinesli iz njegove rodne Srednje in Južne Amerike. Najprej se je razširil po Franciji, od tam pa je priromal tudi v Slovenijo. Pridelovali so ga po celotnem ozemlju naše države in med vsemi sloji prebivalstva, saj imamo dobre naravne pogoje za njegovo rast.

Shutterstock

Že Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske v 17. stoletju zapisal, da je pridelava fižola razširjena po vsej deželi. Zaradi različnih klimatskih in talnih razmer, pestrosti krajine in različnih načinov pridelave v Sloveniji pa se je skozi stoletja neprekinjene pridelave razvilo nemalo avtohtonih sort.

Preberite tudi:

• 10 najbolj zdravih živil, ki jih lahko pridelate sami
• 6 razlogov, zakaj morate paziti pri uživanju hrena
• Stročnice so nepogrešljive v pridelavi vrtnin

Vrste fižola

Na svetu obstaja več kot tisoč vrst oziroma sort fižola. In čeprav ga večina od nas loči predvsem kot »rjav«, »rdeč« in »bel« ali mogoče celo »za pasulj« in »za solato«, nosi vsak svoje ime.

V Sloveniji poznamo dvajset avtohtonih sort fižola, med katerimi je pet sort nizkega fižola (Češnjevec, Zorin, Prepeličar tomačevski, Topolovec in Ribničan), štirinajst sort visokega fižola (Jabelski pisanec, Jeruzalemski, Klemen, Ptujski maslenec, Semenarna 22, Maslenec rani, Kiro, Cipro, Barianec, Kifeljček Justi, Stoletni, Lišček rdeči marmorirani, Češnjevec pisani visoki in Nežika) in ena sorta turškega fižola (Breginc). 

Shutterstock

V svetovni kulinariki so najbolj cenjene italijanske sorte (Fagiolo Cannellino di Atina), francoske (Lingot du Nord, Haricot Tarbais, Coco de Paimpol), predvsem pa španske sorte (Alubia de La Bañeza-León, Fesols de Santa Pau, Faba de Lourenzá, Mongeta del Ganxet, Faba Asturiana in Judías de El Barco de Ávila) fižola. 

Povprečna hranilna vrednost fižola

(kuhanega rdečega fižola na 100 g)

• Energijska vrednost: 127 kcal
• Voda: 67 %
• Beljakovine: 8,7 g
• Ogljikovi hidrati: 22,8 g
• Sladkor: 0,3 g
• Vlaknine: 6,4 g
• Maščoba: 0,5 g
• Folna kislina: 28 µg (14 % PDV*)
• Niacin (vit. B3): 0,5 mg (3 % PDV*)
• Natrij: 231 mg

*PDV = priporočen dnevni vnos