Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Divji regrat
Čas branja 2 min.

Te rastline vsebujejo več zdravilnih snovi kot gojena zelenjava


Milka Kleč
28. 3. 2025, 07.00
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

Med sprehodom po travniku ali bližnjem gozdu bodimo pozorni na rastline, ki jih srečujemo. Mnoge izmed njih so še kako koristne.

regrat.jpg
Shutterstock
Navadni regrat (znanstveno ime Taraxacum officinale) je močno razširjena zdravilna zelnata trajnica.

Spoznavanje in nabiranje užitnih samoniklih rastlin je v minulih dveh letih, ko smo veliko več časa preživeli v naravi,  postalo priljubljen »šport« številnih. Samonikle rastline praviloma vsebujejo več zdravilnih snovi kot gojena zelenjava, a je pri tem vseeno potrebna previdnost, prvo nabiranje pa v družbi poznavalcev. Sicer se lahko hitro zgodi, da rastline zamenjamo s podobnimi ali celo strupenimi rastlinami. Tak primer poznamo pri čemažu.

Preberite tudi:

Kako je videti divji regrat

divji regrat
Profimedia
Listi so veliko bolj enakomerno nazobčani in svetlejši, tudi cvetovi spominjajo na tiste, ki jih ima navadni regrat.

Divji regrat je podoben navadnemu regratu, ki ga najdemo na travnikih, le da so listi veliko bolj enakomerno nazobčani in svetlejši. Tudi cvetovi so podobni navadnemu regratu, a precej manjši in ne tako košati, peclji pa krajši in niso votli. Gozdni regrat cveti od aprila do avgusta, pred cvetenjem pa vsebuje največ koristnih snovi. Uživamo lahko tako cvetove kot liste, ki jih nabiramo od  začetka pomladi pa do pozne jeseni. So mehkejši in ne grenijo, ko rastlina odcveti.

Če liste zmečkamo med prsti, razvije vonj, ki spominja na moko ali surov, narezan krompir, zato ga poznamo tudi pod imenom krompirjevka. Odlični so v spomladanskih solatah, prav tako pa čudovit okras na kanapejih, tortah in še kje. Smrdljivko uporabljamo zgolj svežo. Je ne sušimo in ne zamrzujemo. Popke lahko vlagamo v kis in jih uporabljamo kot dodatek k mesnim jedem.

divji regrat
Profimedia
Rastlino uporabljamo zgolj svežo, je ne sušimo in ne zamrzujemo.

Vir bioaktivnih snovi

Gozdni regrat je dober vir bioaktivnih snovi, ki nas v pomladnem času hitro predramijo iz pomladne utrujenosti ter so odgovorne za pravilno delovanje in zaščitno našega organizma. V njem najdemo veliko vitamina C in E. V eni od raziskav so potrdili, da se v njem skriva celo do 50-krat več vitamina C kot v spomladanski solati. Vsebuje tudi grenčine, ki pomagajo prebavi in so koristne za krepitev delovanja žolčnika in jeter. V kombinaciji z drugimi snovmi pa pospešuje izločanje vode in čiščenje telesa.

Recept: smukavc

Smukavc je avtohtona idrijska oziroma cerkljanska jed, ki so jo poznale predvsem naše babice. Sestavljena je iz preprostih sestavin, ki so jih kmetje imeli takrat pri roki. Idrijski smukavc pripravljajo kot juho oziroma enolončnico, medtem ko ga na cerkljanskem pripravljajo bolj podobno praženemu krompirju. Razlika je le v količini dodane vode oziroma jušne osnove.

Smukavc so gospodinje pripravljale prek celega leta, zato se je skozi letne čase nekoliko razlikoval. V spomladanskem času so ga pripravljale z listi kopriv in gozdnega regrata, pozneje s špinačo in v jeseni z zeljem, ohrovtom in repo.

Sestavine:

  • bogat šopek gozdnega regrata,
  • šopek kopriv ali druge zelenjave,
  • 4 veliki krompirji,
  • 2 stroka česna,
  • 3 žlice ocvirkov,
  • sol in poper.
711123_206-merljak.jpg
Ivan Merljak
Smukavc po receptu Marije Flander s Turistične kmetije Flander v Zakojci.

Priprava:

Krompir olupimo, narežemo na kocke, stresemo v lonec, prelijemo z vodo in osolimo ter kuhamo. Česen olupimo in sesekljamo. Gozdni regrat in koprive dobro operemo in sesekljamo. Ko je krompir skoraj kuhan, odlijemo četrtino vode in dodamo gozdni regrat in koprive. Nato s tlačilko pretlačimo in zabelimo s prepraženimi ocvirki in česnom.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.