Poletno vneto grlo: Ko mislite, da je kriva klima, a gre v resnici za virus
Mislite, da je za vneto grlo poleti kriva klima? Preverite, kdaj gre za draženje in kdaj za okužbo, ki zahteva zdravnika.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vneto grlo običajno povezujemo s hladnejšim delom leta, ko so okužbe dihal precej pogostejše. Vendar se bolečina in neprijeten občutek v grlu pogosto pojavita tudi poleti.
Visoke temperature, zadrževanje v klimatiziranih prostorih, pogosto prehajanje iz vročega zunanjega zraka v hladen zrak iz klimatskih naprav, kopanje v bazenih in morju, potovanja, druženje v večjih skupinah ter povečano kroženje določenih virusov v poletnih mesecih ustvarjajo razmere, v katerih vneto grlo ni prav nič neobičajen pojav. Zakaj se pojavi?
Zakaj nastane poletno vneto grlo?
V večini primerov je poletno vneto grlo posledica virusne okužbe. Virusi povzročijo vnetje sluznice žrela in okoliškega limfnega tkiva, kar vodi do bolečine, pekočega občutka in oteženega požiranja.
Poleti so še posebej pogosti enterovirusi, ki lahko povzročijo vnetje žrela, pa tudi bolezen rok, nog in ust ter herpangino. Za slednjo so značilni boleči mehurčki in razjede v zadnjem delu ustne votline in žrela.
Poleg enterovirusov lahko vneto grlo povzročijo tudi adenovirusi, rinovirusi, koronavirusi, virus gripe, virus parainfluence ter respiratorni sincicijski virus, čeprav se ti pogosteje pojavljajo v hladnejših mesecih.
Zanimivo je, da so prav adenovirusi eden redkih povzročiteljev, ki lahko preživijo tudi v slabše vzdrževanih bazenih, takrat lahko sočasno povzročijo vneto grlo in vnetje očesne veznice, kar zdravniki poimenujejo faringokonjunktivalna vročica.
Redkejši vzrok vnetega grla so bakterijske okužbe. Pomembno je razlikovati med virusnim in bakterijskim vnetjem, saj se antibiotiki uporabljajo izključno pri potrjenih ali zelo verjetnih bakterijskih okužbah.
Najpogostejši bakterijski povzročitelj je betahemolitični streptokok skupine A (Streptococcus pyogenes), ki povzroča streptokokno angino. Zanjo so značilni nenadno nastala močna bolečina v grlu, visoka telesna temperatura ter boleče povečane bezgavke na vratu.
Vneto grlo lahko povzročijo tudi druge bakterije, kot so Streptococcus dysgalactiae, Fusobacterium necrophorum (predvsem pri mladostnikih in mlajših odraslih), redkeje pa še Arcanobacterium haemolyticum, Mycoplasma pneumoniae in Chlamydia pneumoniae.
V določenih primerih je lahko vneto grlo povezano tudi z glivično okužbo, najpogosteje zaradi gliv iz rodu Candida. To se pogosteje pojavlja pri ljudeh, ki uporabljajo inhalacijske kortikosteroide, so bili pred kratkim zdravljeni z antibiotiki, imajo oslabljen imunski sistem ali sladkorno bolezen.
Neinfekcijski vzroki
Vneto grlo pa tudi ni vedno posledica okužbe. Povzročijo ga lahko tudi različni neinfekcijski dejavniki, ki dražijo ali poškodujejo sluznico žrela.
Poleti je eden najpogostejših vzrokov dolgotrajno zadrževanje v klimatiziranih prostorih, saj hladen in suh zrak izsuši sluznico ter povzroči občutek praskanja, suhosti in pekočega grla.
Podoben učinek ima tudi nezadosten vnos tekočine v vročih dneh, ko telo zaradi potenja izgublja več vode. Po priporočilih NIJZ je v poletnih vročinah še posebej pomemben zadosten vnos tekočine, saj ta pripomore k ohranjanju vlažnosti sluznic in splošnemu počutju.
Vneto grlo se lahko razvije tudi zaradi alergijskega rinitisa. Cvetni prah, pršice ali drugi alergeni povzročijo povečano zatekanje sluzi po zadnji steni žrela, kar vodi v kronično draženje in pogosto potrebo po odkašljevanju oziroma čiščenju grla.
Kronično bolečino v grlu lahko povzroča tudi gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), pri kateri se želodčna kislina vrača v požiralnik in žrelo ter draži občutljivo sluznico, zlasti ponoči ali po obilnejših obrokih.
Med druge neinfekcijske vzroke sodijo kajenje in izpostavljenost tobačnemu dimu, glasno govorjenje ali petje, vdihavanje prahu, dima ali kemičnih dražil, poškodbe sluznice zaradi ostre hrane ali tujkov ter redkejše bolezni, kot so tumorji žrela ali grla.
Nanje je treba pomisliti predvsem, kadar vneto grlo traja dlje časa, se postopno slabša ali ga spremljajo drugi zaskrbljujoči simptomi.
Kateri simptomi lahko spremljajo vneto grlo?
Vneto grlo je lahko blago ali zelo izrazito. Bolečina se pogosto okrepi pri požiranju, govorjenju ali hranjenju, spremljajo pa jo lahko tudi drugi simptomi, ki pomagajo pri ugotavljanju vzroka.
Pojavijo se lahko:
- praskanje, pekoč občutek ali suhost v grlu,
- oteženo požiranje,
- hripavost ali popolna izguba glasu,
- občutek tujka v grlu.
Pri virusnih okužbah se pogosto hkrati pojavijo še izcedek iz nosu, kihanje, zamašen nos, kašelj, glavobol, bolečine v mišicah, utrujenost in povišana telesna temperatura.
Bakterijske okužbe pogosteje povzročijo nenadno visoko vročino, izrazito bolečino pri požiranju, povečane in boleče vratne bezgavke ter bele obloge ali gnojne čepe na mandljih.
Kdaj gre za resnejše stanje?
V hujših primerih se lahko pojavijo:
- tako oteženo požiranje, da oseba ne more piti tekočine,
- oteženo dihanje,
- povečano slinjenje,
- izrazita enostranska bolečina v grlu.
Takšni simptomi zahtevajo takojšnjo zdravniško obravnavo.
Kako se zdravi poletno vneto grlo?
Zdravnik oceni trajanje simptomov, prisotnost vročine, kašlja, izcedka iz nosu, težav pri požiranju in drugih težav ter pregleda ustno votlino, žrelo in vratne bezgavke.
Na podlagi klinične slike je pogosto mogoče oceniti, ali gre verjetneje za virusno ali bakterijsko okužbo.
Če obstaja sum na streptokokno angino, lahko zdravnik opravi hitri antigenski test iz brisa žrela ali pošlje bris na mikrobiološko preiskavo. Krvne preiskave so potrebne le v primerih, ko pomagajo razjasniti diagnozo ali oceniti težo bolezni.
V določenih primerih lahko zdravnik priporoči dodatne preiskave ali pregled pri specialistu otorinolaringologu.
Zdravljenje
Način zdravljenja je odvisen od vzroka vnetega grla. Ker so virusne okužbe daleč najpogostejši vzrok, je zdravljenje večinoma simptomatsko in vključuje:
- dovolj počitka,
- povečan vnos tekočine,
- izogibanje kajenju in alkoholu,
- vlaženje zraka,
- pitje mlačnih napitkov,
- uživanje mehkejše hrane, ki manj draži vneto grlo.
Za lajšanje bolečin in zniževanje telesne temperature se lahko uporabljata paracetamol ali ibuprofen, če za njuno uporabo ni zdravstvenih kontraindikacij.
Koristni so lahko tudi pripravki za lokalno lajšanje težav, kot so pastile, pršila ali raztopine za grgranje, ki vsebujejo antiseptike, lokalne anestetike ali protivnetne učinkovine.
Antibiotiki proti virusom niso učinkoviti, zato se uporabljajo le pri potrjeni ali zelo verjetni bakterijski okužbi.
Kdaj obiskati zdravnika?
Čeprav večina primerov poletnega vnetega grla mine brez resnejših posledic, obstajajo okoliščine, ko je zdravniški pregled nujen.
Zdravnika obiščite, če:
- vneto grlo traja dlje kot 7 do 10 dni brez izboljšanja,
- ga spremlja visoka telesna temperatura, ki ne popusti,
- imate izrazite težave s požiranjem ali dihanjem,
- zaradi bolečin ne morete uživati hrane ali tekočine,
- se pojavi povečano slinjenje,
- opazite enostransko oteklino na vratu,
- imate izrazito enostransko bolečino v grlu.
Pregled je priporočljiv tudi, če se pojavijo izpuščaj, močno povečane in boleče bezgavke, kri v slini ali izkašljani sluzi, hripavost, ki traja več kot tri tedne, pogosto ponavljajoča se vnetja grla ali znaki dehidracije, kot so izrazita žeja, zmanjšano uriniranje in omotica.
Posebno pozornost zahtevajo majhni otroci, starejši, nosečnice ter osebe s kroničnimi boleznimi ali oslabljenim imunskim sistemom, saj lahko pri njih okužbe potekajo težje.
