Shutterstock

Tisti s spomladanskimi alergijami so letošnjo pomlad občutili že konec februarja – že takrat je bilo namreč več cvetnega prahu leske in jelše. Žal se to ni zgodilo prvič. Alergijski rinitis je ena najpogostejših kroničnih bolezni, v zadnjih letih pa na Kliniki Golnik opažajo, da se sezona težav začenja prej in pri nekaterih tudi traja dlje kot nekoč. Je lahko rešitev zdravljenje z desenzibilizacijo?

Nasveti

Na pomoč, alergija! Kaj vse vam lahko pomaga?

Zaradi toplejših zim in zgodnejših otoplitev narava cveti prej. Intenzivnost simptomov dodatno povečajo suha in vetrovna obdobja, ko je v zraku več peloda. Uradno spremljanje obremenitve zraka s cvetnim prahom v Sloveniji kaže, da se sezona na Primorskem lahko začne že celo decembra ali januarja.

##PAIDBREAK##

Alergije se lahko pojavijo tudi v odrasli dobi

Morda je manj znano, da se lahko alergije izrazijo tudi v odraslem obdobju in ni nujno, da se z njimi spopadamo že iz otroštva. »Razlogi so pogosto kombinacija spremenjene izpostavljenosti, na primer ob selitvi ali novi zaposlitvi, močnejših sezon peloda, vpliva onesnaženega zraka ter sprememb v delovanju imunskega sistema s staranjem, ko lahko oslabijo mehanizmi, odgovorni za ohranjanje alergijske tolerance,« pojasnjujejo na Kliniki Golnik. Če opažate, da ste zadnja leta pogosto prehlajeni prav spomladi, torej morda ne gre za prehlad, temveč za alergijo. Alergijski rinitis pa ni nekaj, na kar bi se morali preprosto navaditi.

»Dokazano poslabša spanje, zmanjša koncentracijo in kognitivno učinkovitost ter povzroča utrujenost in razdražljivost. Posledično se lahko zmanjša delovna storilnost, pri otrocih pa se težave pogosto odražajo kot slabša zbranost, več napak pri učenju, pogostejši izostanki od pouka in manjša telesna zmogljivost, zlasti v času vrhunca sezone,« še navajajo na Kliniki Golnik.

Pogoste napake pri samozdravljenju

» Alergiki nosne kortikosteroide pogosto uporabljajo neredno ali le po potrebi, čeprav njihov polni učinek dosežemo šele po približno tednu dni redne in pravilne uporabe. Pomembna je tudi ustrezna tehnika pršenja, pri kateri zdravilo usmerimo proti zunanjemu očesnemu kotu in ne proti nosnemu pretinu. Resno tveganje pomeni pretirana uporaba nosnih dekongestivov, ki lahko vodi v medikamentozni rinitis in celo trajne poškodbe nosne sluznice.«

Nosni spreji so na videz najučinkovitejša zdravila s hitrim učinkom, vendar imajo »le kratkotrajen učinek in lahko privedejo v nevarno odvisnost – nosna sluznica se navadi na zdravilo in postane posledično še bolj nabrekla, tudi ko ni alergenov,« opozarja Mark Kačar, dr. med., specialist alergologije in klinične imunologije na Kliniki Golnik. »Zares najmočnejša zdravila za zdravljenje alergijskega rinokonjunktivitisa (senenega nahoda) so kombinirani nosni kortikosteroidi in antihistaminiki,« pravi. »Pri teh je učinek nekoliko zakasnel, je pa veliko dolgotrajnejši – ob rednem jemanju lahko alergijo malodane 'ugasne'.«

Kaj pa stranski učinki? 

»Stranski učinki nosnih steroidov so predvsem posledica izsuševanja nosne sluznice, zato se lahko ob rednem nepravilnem jemanju pojavijo krvavitve. Sistemskih stranskih učinkov nosnih steroidov (kot jih beležimo ob uživanju steroidnih tablet) ne beležimo. Posebno starejši antihistaminiki imajo lahko uspavalni učinek, ki pa ga modernejše oblike nimajo (npr. feksofenadin) ali ga imajo v veliko manjšem obsegu (npr. desloratadin).«

Osebni arhiv

Z desenzibilizacijo lahko popolnoma odstranimo simptome alergije. 

Kadar običajna terapija ni dovolj učinkovita, je ena izmed možnih rešitev za alergike tudi desenzibilizacija. »Z njo dosežemo, da začne telo ponovno tolerirati alergen. V primeru alergijskega rinokonjunktivitisa uporabljamo t. i. imunoterapijo – bodisi v obliki injekcij, podjezičnih tablet ali kapljic, s katero lahko pomembno zmanjšamo ali popolnoma odstranimo simptome alergije. 

Imunoterapijo ponudimo vsem bolnikom s potrjeno preobčutljivostjo za določen alergen, pri katerih redna terapija z nosnim kortikosteroidom in antihistaminikom v primernih odmerkih ni učinkovita. Imunoterapija s temi preparati traja praviloma tri leta, z njo pa je treba začeti 5–7 mesecev pred sezono cvetenja (npr. oktobra za pelode dreves, januarja za pelode trav),« še pojasni dr. Kačar. Najučinkovitejša je pri posameznikih z alergijo na eno skupino sorodnih alergenov, medtem ko je pri bolnikih z več nesorodnimi alergijami njen učinek praviloma manj izrazit.

revija Jana