Nekoč čisto normalno, danes skoraj tabu: Kam so izginile ženske zgoraj brez
Na plažah ob Jadranu je prizor, ki je bil še pred nekaj desetletji nekaj povsem običajnega, danes vse redkejši.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zakaj se vse manj žensk odloča za sončenje zgoraj brez, kaj imajo pri tem opraviti pametni telefoni in družbena omrežja ter kaj pravzaprav dovoljuje zakonodaja v Sloveniji in na Hrvaškem?
Poletja so bila nekoč videti drugače. Na plažah ob Jadranu je bilo sončenje zgoraj brez skoraj samoumevno, posebej med turistkami iz Nemčije, Avstrije, Francije in Skandinavije. Danes je takšen prizor prej izjema kot pravilo. Če se sprehodite po slovenskih ali hrvaških plažah, boste hitro opazili, da se zanj odločajo predvsem starejše obiskovalke, mlajših pa je zelo malo.
Gre za zanimiv paradoks. Živimo v času, ko je na družbenih omrežjih gole kože več kot kadar koli prej, hkrati pa postaja javna golota na plažah vse redkejša. Raziskave kažejo, da razlog ni več sram, temveč predvsem občutek, da zasebnosti na plaži skoraj ni več.
Plaža ni več prostor anonimnosti
Če je bilo nekoč največ, kar je lahko doletelo obiskovalca plaže, radoveden pogled mimoidočega, danes skoraj vsak nosi v žepu telefon z zmogljivo kamero. Dovolj je ena fotografija ali kratek videoposnetek, ki pristane na družbenih omrežjih, in trenutek sproščenosti lahko postane javen za ves svet.
Prav to vse pogosteje omenjajo tudi raziskave. Francoski inštitut IFOP je ugotovil, da se je delež žensk, mlajših od 50 let, ki se sončijo zgoraj brez, v zadnjih štirih desetletjih več kot prepolovil. Med glavnimi razlogi navajajo strah pred fotografiranjem brez dovoljenja, objavami na družbenih omrežjih, nadlegovanjem in občutkom, da jih nekdo ves čas opazuje.
Psihologi opozarjajo, da se je spremenil tudi odnos do telesa. Medtem ko je bilo sončenje zgoraj brez nekoč simbol svobode in sproščenosti, danes številni občutijo večji pritisk glede videza. Na družbenih omrežjih namreč ljudje objavljajo skrbno izbrane in obdelane fotografije, na plaži pa nad svojo podobo nimajo nadzora.
Hrvaška ostaja priljubljena, a tudi tam se časi spreminjajo
Hrvaška velja za eno od zibelk evropskega naturizma. Njegovi začetki segajo v leto 1936, ko se je na Rabu na plaži Kandorala brez kopalk kopal britanski kralj Edward VIII. Takrat si verjetno nihče ni predstavljal, da bo država desetletja pozneje postala ena najbolj priljubljenih naturističnih destinacij v Evropi.
Toda tudi tam zanimanje počasi upada. Po podatkih hrvaškega kamping združenja je bilo leta 1974 na Hrvaškem kar 34 naturističnih kampov, danes jih deluje le še devet. Nekateri so se v zadnjih letih preoblikovali v mešane kampe, kjer so naturistični predeli precej manjši kot nekoč.
Tudi na običajnih plažah je sončenja zgoraj brez opazno manj kot pred desetletji. Razlogi so podobni kot drugod po Evropi – več pametnih telefonov, več fotografiranja in drugačen odnos mlajših generacij do javne golote.
Kaj pa Slovenija?
Podoben trend opažamo tudi na slovenskem morju. Na plažah v Portorožu, Piranu, Izoli, Kopru ali Ankaranu sončenje zgoraj brez ni prepovedano, vendar ga je iz leta v leto manj.
Na nekaterih bolj odmaknjenih delih obale in divjih plažah, kot so Bele skale ali posamezni deli Debelega rtiča, se za takšno obliko sončenja še vedno odloča nekaj obiskovalcev. Tudi ob rekah in jezerih obstaja več neuradnih lokacij, kjer se golota že desetletja tolerira, vendar gre predvsem za manj obiskane kotičke.
Upravljavci večine slovenskih plaž posebnih prepovedi glede sončenja zgoraj brez nimajo. Drugače je pri hotelskih bazenih ali zasebnih kopališčih, kjer lahko hišni red določa obvezno uporabo kopalk.
Kaj pravi zakon?
V Sloveniji ni zakona, ki bi izrecno prepovedoval sončenje zgoraj brez. Prav tako to na večini javnih plaž ni posebej urejeno.
Povsem druga zgodba je popolna golota ali vedenje, ki moti druge obiskovalce. Novi zakon o javnem redu in miru predvideva globe za razkazovanje spolnih organov na javnem kraju, če to povzroči vznemirjenje ali zgražanje ljudi. Kazni znašajo od 200 do 400 evrov, v turističnih krajih ali v bližini otrok pa so lahko še precej višje.
Na Hrvaškem sončenje zgoraj brez na plažah praviloma ni prepovedano. Popolna golota pa je namenjena predvsem uradnim FKK-plažam in naturističnim kampom. Če bi kdo z goloto kršil javni red ali motil druge obiskovalce, lahko policija ukrepa po določbah zakona o javnem redu in miru.
Veliko strožja pravila veljajo v turističnih mestih. Na Hvaru lahko obiskovalce, ki se po mestnem središču sprehajajo zgolj v kopalkah ali brez majice, doleti globa tudi do 600 evrov. Podobna pravila imajo tudi nekatera druga sredozemska turistična središča, kjer želijo preprečiti, da bi ljudje iz plaže naravnost odšli v trgovine, restavracije ali staro mestno jedro.
Drugod po Evropi je slika zelo različna
Evropske države imajo do sončenja zgoraj brez različen odnos. V Franciji in Španiji je na večini plaž še vedno dovoljeno, čeprav se zanj odloča vse manj žensk. Katalonija je celo uzakonila pravico žensk, da se na javnih bazenih kopajo zgoraj brez, saj prepoved razume kot diskriminacijo. V Nemčiji so v Berlinu leta 2023 ženskam dovolili kopanje zgoraj brez tudi v javnih bazenih, če to želijo.
Po drugi strani pa številna turistična mesta po Evropi uvajajo vedno strožja pravila glede oblačenja zunaj plaž. Sporočilo je jasno – na plaži je prostora za sproščenost še vedno dovolj, v mestnih središčih pa pričakujejo spoštovanje lokalnih pravil.
Je digitalna doba premagala občutek svobode?
Sociologi pogosto opozarjajo na zanimiv paradoks sodobnega časa. Generacija, ki brez zadržkov objavlja fotografije v kopalkah ali spodnjem perilu na družbenih omrežjih, se veliko redkeje odloča za sončenje zgoraj brez kot njihove mame ali babice.
Razlika je predvsem v nadzoru. Fotografijo na Instagramu posameznik izbere sam, jo obdela in odloči, kdo jo bo videl. Na plaži tega nadzora ni več. Prav občutek, da lahko nekdo brez dovoljenja posname fotografijo ali videoposnetek in ga deli na spletu, je po mnenju strokovnjakov eden ključnih razlogov, da je običaj, ki je bil nekoč povsem vsakdanji, danes postal skoraj tabu.
Zdi se, da se svoboda ni zmanjšala zaradi zakonov, ampak zaradi tehnologije. Plaže so ostale enake, spremenili pa smo se ljudje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
