Profimedia

Plesni so del našega okolja in imajo pomembno vlogo v naravi, ker sodelujejo pri razgradnji odmrlega organskega materiala, iz njih pa je nastal tudi penicilin. Težava nastane, ko se razrastejo v zaprtih bivalnih prostorih, kjer pogoji omogočajo njihovo nenadzorovano širjenje. 

Tam plesen ni več koristna, temveč lahko postane tihi sprožilec zdravstvenih težav, zlasti pri dolgotrajni izpostavljenosti.

Temna plat glivic

Ne prezrimo glivičnih okužb, saj včasih vodijo v resne bolezni

Zakaj se plesen sploh pojavi? 

Vlaga je že od nekdaj povezana s slabimi bivalnimi pogoji in prav ta ustvarja idealno okolje za razvoj plesni. Strokovnjaki razlikujejo več vrst vlage v stanovanjih:

• Kapilarna (naraščajoča) vlaga, ki se iz tal dviga skozi zidove.

• Prodorna vlaga, ko voda vdira v objekt od zunaj, pogosto zaradi puščanja cevi.

• Gradbena vlaga, povezana z napakami pri načrtovanju ali gradnji.

• Kondenzacijska vlaga, ki nastane zaradi slabega prezračevanja, izolacije ali ogrevanja.

Prav slednja je v sodobnih, dobro zatesnjenih stanovanjih najpogostejši razlog za pojav plesni.

Dom

Kako se znebiti plesni?

Profimedia

Kdaj je vlage preveč?

Za zdravo notranjo klimo strokovnjaki priporočajo:

• Preberite še

  

  · Turizem

  Najlepši pustni izlet za celotno družino

  temperaturo med 20 in 22 °C,

• relativno vlažnost zraka med 40 in 60 odstotkov.

Ko vlaga preseže 65 odstotkov , se nekatere plesni že začnejo razmnoževati. Dolgotrajna vlažnost nad 80 odstotki pa skoraj neizogibno vodi v njihov pojav.

Na raven vlage vplivajo povsem vsakdanje stvari: kuhanje, tuširanje, dihanje ljudi in rastlin, vremenske razmere in zelo pomembno, pomanjkanje prezračevanja.

Katere plesni najpogosteje najdemo v stanovanjih?

Med najpogostejšimi so:

• Cladosporium – rjave, zelene ali črne barve, uspeva tudi v hladnejših prostorih,

• Penicillium – modrozelena ali rumenkasta plesen, pogosta po poškodbah zaradi vode,

• Aspergillus – praškasta plesen, ki se rada razširi po zidovih, tkaninah in hrani.

Kako plesen vpliva na zdravje?

Plesen proizvaja alergene, dražilne snovi in včasih tudi toksine. Najbolj ogroženi so: dojenčki in otroci, starejši, osebe z astmo, alergijami ali oslabljenim imunskim sistemom.

Simptomi se lahko kažejo kot: kihanje, zamašen nos, rdeče oči, kožni izpuščaji, poslabšanje astme, pogoste okužbe dihal, glavoboli, kronična utrujenost in težave s koncentracijo.

»Izpostavljenost plesni v zaprtih prostorih je jasno povezana s poslabšanjem dihalnega zdravja, zlasti pri otrocih in osebah z že obstoječimi boleznimi,« poudarjajo pregledne epidemiološke študije, objavljene pri Oxford University Press.

Najprej vzrok, šele nato čiščenje

Čiščenje brez odprave vzroka je kratkoročna rešitev. Ključno je:

• redno, kratko in učinkovito prezračevanje (2–3× dnevno),

• zračenje spalnic takoj po vstajanju,

• prezračevanje kuhinje po kuhanju in kopalnice po tuširanju.

Pri odstranjevanju plesni je nujna zaščita (rokavice, očala, maska). Trde površine lahko čistimo z razredčenim belilom ali alkoholnim kisom – vendar le, če je vir vlage že saniran.

Kot poudarjajo raziskovalci OUP Academic, je zdravo bivalno okolje eden najbolj podcenjenih dejavnikov dolgoročnega zdravja. Plesen ne povzroči vedno takojšnjih, dramatičnih težav, pogosto deluje počasi, neopazno, a vztrajno.