Kdaj zdravnik lahko ostane brez licence?
V zadnji noveli zakona o zdravniški službi je državni zbor določil nove razloge za odvzem zdravniške licence.
Afer, ko so bili na tnalu zdravniki ali pa kar celoten zdravstveni sistem, pri nas v preteklosti ni manjkalo. Najbolj znana je afera žilne opornice, ki je razkrila sume korupcije in preplačevanja medicinskega materiala v javnih bolnišnicah, ter v katero so bili vpleteni tudi posamezni zdravniki. Bili so tudi primeri neetičnega ravnanja, zlorab položaja, spornih nabav, poročali pa smo tudi o primerih zdravnikov, ki so bili kazensko obravnavani zaradi nasilja, spolnih zlorab ali drugih kaznivih dejanj.
Redko izrekanje najstrožjih ukrepov
Kljub tem aferam pa še vedno ostaja vprašanje disciplinske odgovornosti. Iz javno dostopnih podatkov namreč ni razvidno, da bi bil v Sloveniji zdravniki pogosto ali množično trajno razrešeni licenc za delo. Najstrožji disciplinski ukrepi se izrekajo redko, pogosteje so uporabljeni opomini, ukori ali začasni odvzemi licence.
V praksi to pomeni, da zdravnik lahko nadaljuje z delom tudi v času, ko proti njemu poteka disciplinski ali celo kazenski postopek, dokler odločitev ni pravnomočna. To pa odpira vprašanja o varnosti pacientov, zaupanju javnosti in primerljivosti slovenskega sistema z drugimi evropskimi državami.
Za več podatkov smo vprašali zdravniško zbornico Slovenije, kjer so potrdili, da so do sedaj pri nas opravili en trajni odvzem in šest začasnih odvzemov zdravniške licence. Pri tem pojasnjujemo, da odvzem licence ni disciplinski ukrep, ampak gre za upravno odločbo.
Licenco so pred dobrima dvema desetletjema odvzeli homepatki Darji Eržen, ki je bila obtožena, da je zaradi neustreznega zdravljenja malarije umrl pacient in ji odredili osem mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let.Veliko prahu je dvignil tudi primer Ivana Radana, ki naj bi je pred več kot desetimi leti z injiciranjem usodnih količin zdravil skrajšal življenje pacientov na nevrološki kliniki in so ga 2020 oprostili vseh obtožb. Še pred tem pa je sam vrnil licenco.
Vsak ukrep javijo tudi v tujino
Poleg tega pa poznamo še začasen odvzem licence do največ pet let, ki pa ga lahko izrečejo, če je zdravnik v postopku podaljšanja licence napoten na dodatno strokovno usposabljanje, pa ni do izteka licence uspešno opravil preizkusa strokovne usposobljenosti; če se ugotovi, da zdravnik s svojim delom lahko resno ogroža zdravje ali življenje bolnika, če je zdravniku s sodno odločbo začasno prepovedano opravljanje poklica.
Zbornica v treh dneh od dneva dokončne odločbe o začasnem ali trajnem odvzemu licence o tem obvesti tudi pristojne organe drugih držav članic EU ali Švice, s čemer naj bi preprečili, da bi zdravnik brez licence v eni državi nemoteno lahko delal v drugi.
Nekaj novih kriterijev
Poleg naštetih razlogov pa od začetka februarja letos velja še nekaj kriterijev za odvzem. »Zbornica lahko zdravniku zdaj odvzame licenco zaradi večje strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu, pravnomočne obsodbe zaradi kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen zapora najmanj treh let, pravnomočne obsodbe zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali koruptivnega ravnanja, ukrepov tujih organov,« so še dodali na zbornici.
Kaj pa je kršenje delovne dolžnosti? Med drugim, ko odkloni nujno zdravniško pomoč pacientu ali to pogojuje s plačilom ali kakšno drugo koristjo, če uporablja zdravstvene metode, za katere nima veljavne licence.
Kršitev je tudi izdajanje lažnih zdravniških potrdil ali drugih spričeval, sprejemanje podkupnine, trgovanje ali sodelovanje pri trgovanju z organi za transplantacijo, izvajanje ali sodelovanje pri evtanaziji, napeljevanje ali pomoč pri samomoru, ko neupravičeno izdaja poklicne skrivnosti ali osebne podatke pacienta ali ko ne spoštuje veljavno izražene volje pacienta v zvezi z zdravljenjem. Tudi uničevanje ali ponarejanje podatkov z namenom prikrivanja strokovnih napak sodi med kršitve delovne dolžnosti.
»Kitenje s tujim perjem«, ko zdravnik zlorabi strokovne dosežke kolegov, je prav tako kršitev, ali oviranje delovanja in napredovanja kolegov ter žaljivo ravnanje, ki posega v čast in dobro ime drugega zdravnika ali škodi ugledu zdravniškega poklica.
En odvzem in nič več
»Trenutno ne teče noben postopek o kršenju ali odvzemu licence, je bilo pa v 2025 sedem prijav. Prijavitelji so najpogosteje pacienti oziroma njihovi svojci,« pa dodajajo na zbornici.
Kako pa je s tem v drugih državah. V Nemčiji naj bi pri njih trenutno delovalo več kot 30 zdravnikov, ki so jim v drugi državi že odvzeli licenco zaradi napak pri ravnanju z bolniki, finančnih mahinacijah, celo kriminalnih dejanjih ali spolnih zlorabah. To je pokazala raziskava Bad Practice v okviru projekta OCCRP, ki so jo izvedli v 45 državah.
Več predlogov odvzemov pri naših sosedih
Po njihovih podatkih na leto v Evropi licenco odvzamejo nekaj sto zdravnikom. V okviru raziskave so med letoma 2016 in 2025 na Hrvaškem zaznali dve prijavi za odvzem, v Avstriji je bilo 19 prijav in na Madžarskem 9, največ pa so jih zaznali v Združenem kraljestvu, kar 7117. Sorazmerno veliko so jih imeli še v Franciji (928) in na Švedskem (821).
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.