Ta preprosta miselna navada varuje pred demenco, pravijo znanstveniki
Nova dolgoletna raziskava kaže, da ima lahko vaš pogled na življenje neposreden vpliv na zdravje možganov v starosti.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Nova študija, objavljena v strokovni reviji Journal of the American Geriatrics Society, je udeležence spremljala kar 14 let in odkrila jasno povezavo med višjo stopnjo optimizma ter manjšim tveganjem za upad kognitivnih sposobnosti.
V raziskavi je sodelovalo več kot 9.000 starejših odraslih iz ZDA. Znanstveniki so njihov pogled na življenje ocenili s pomočjo standardiziranega vprašalnika, nato pa skozi leta spremljali, pri kom se bo razvila demenca.
Ključna ugotovitev. Pri ljudeh, ki so bili v življenju bolj optimistični, je bilo tveganje za razvoj demence za 15 odstkov nižje v primerjavi s tistimi z manj pozitivnim pogledom na svet.
Četudi je bil optimizem le zmerno povišan, je bil učinek na zdravje možganov še vedno opazen. Rezultati so ostali nespremenjeni tudi takrat, ko so iz analize izključili tiste udeležence, pri katerih se je demenca pojavila zelo zgodaj.
Zakaj bi optimizem lahko ščitil možgane
Strokovnjaki pravijo, da jih rezultat pravzaprav ne preseneča. Optimistični ljudje po navadi lažje prenašajo telesne in duševne izzive staranja, za to pa obstaja več možnih razlag:
-
Več gibanja: Optimisti so pogosteje telesno dejavni, kar je splošno znan zaščitni dejavnik za možgane.
-
Manj stresa: Bolje uravnavajo stres, kar zmanjšuje krvni tlak in vnetne procese. Njihove ravni kortizola (stresnega hormona, ki je povezan z izgubo spomina) so opazno nižje.
-
Močnejša socialna mreža: Imajo bogatejše družbene vezi, ki pomagajo ohranjati kognitivne sposobnosti.
-
Aktivni možgani: Vzdrževanje pozitivnega pogleda na svet že samo po sebi zahteva razmeroma zapletene miselne procese, ki možgane držijo v stalni pripravljenosti.
Optimizma se lahko priučite
Morda najpomembnejše sporočilo raziskave je, da optimizem ni le nekaj, s čimer se rodimo, temveč veščina, ki jo lahko razvijamo. Med preprostimi koraki, ki jih predlagajo strokovnjaki, so beleženje treh stvari, za katere smo hvaležni, vsak dan, poskus, da izzive pogledamo z bolj pozitivnega zornega kota, predstavljanje realnih, a pozitivnih izidov prihodnjih dogodkov, ohranjanje stikov z drugimi ljudmi in redna telesna dejavnost, ki koristi tako telesu kot možganom.
Zakaj je to pri nas še posebej pomembno
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je delež ljudi z demenco pri nas že nekaj let višji od povprečja 38 držav OECD, obolelih pa naj bi bilo že več kot 43.000. Na NIJZ poudarjajo, da demenca ni naraven pojav starosti, temveč bolezen možganov.
Pri društvu Spominčica Alzheimer Slovenija pa opozarjajo, da lahko z obvladovanjem 14 znanih dejavnikov tveganja – med njimi so med drugim visok krvni tlak, telesna nedejavnost, kajenje in slabi socialni odnosi – tveganje za demenco zmanjšamo za skoraj 40 odstotkov.
Optimizem sicer (še) ni uradno na tem seznamu, a glede na najnovejše izsledke bi si mesto na njem povsem zaslužil.
Kaj si velja zapomniti
Vaš pogled na življenje očitno ni pomemben le za razpoloženje, temveč morda tudi za to, kako bodo vaši možgani starali. In ker je optimizem, za razliko od marsikaterega drugega dejavnika tveganja, nekaj, kar se da vaditi, gre za enega redkih ukrepov za zdravje možganov, ki ne zahteva ne recepta ne posebne opreme – le nekaj minut razmisleka na dan.
