8 znakov, da ste večji pesimist, kot si mislite
Način, kako si razlagamo dogodke in pričakujemo prihodnost, lahko razkrije, ali naš pogled na življenje pogosto nezavedno usmerja pesimizem.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ste že kdaj naleteli na »filozofsko« vprašanje, ali je kozarec, ki ga gledate, napol poln ali napol prazen? Večina ljudi bo najverjetneje odgovorila, da ga vidi napol polnega, a to le zato, ker meni, da se tak odgovor od njih pričakuje. Napol poln pomeni optimizem in optimizem povezujemo z vedrino, samozavestjo, odločnostjo. Pesimizem po drugi strani nima ravno najboljšega slovesa. Le kdo bi zase z veseljem rekel, da je pesimist?
Pa vendar je pesimističen način razmišljanja precej pogost. Bolj kot samo opredeljevanje ga razkrivajo drobni odzivi v vsakdanjem življenju. Odzivi, ki razkrivajo tihe vzorce razmišljanja, ki pesimista vodijo k odločitvam.
Pesimizem namreč ni samo prepričanje, da se bo zgodilo nekaj slabega. Kaže se v načinu, kako razlagamo dogodke, koliko prostora namenjamo možnim težavam in kako hitro iz ene neprijetne izkušnje naredimo sklep o prihodnosti. Prav zato ga je pri sebi včasih težko prepoznati. Pa je smiselno, da bi vedeli, če smo pesimisti? Vsekakor, saj le zavedanje odpira priložnost, da svoje vzorce začnemo spremljati in jih zavestno spreminjati v drugo smer. Prav to pa je osnova osebne rasti … Kako torej razmišlja pesimist oziroma kaj so tisti miselni vzorci, ki izdajajo, da morda kljub vsemu kozarec prvo vidite predvsem napol praznega?
#1 Ob negotovosti najprej pomislite na najslabši razplet
Prva misel, ko se zgodi nekaj kar našim možganom dopušča svobodo interpretiranja, je katastrofa. Ko čakamo na rezultate sistematskega pregleda pri zdravniku, se utapljamo v skrbi, da nam bodo razkrili težko diagnozo. Če se otrok ne oglasi takoj na telefon, ko ga pokličemo, se nam roke začnejo tresti in v naši glavi je že slika nesreče. Ko nas nadrejeni povabi na pogovor, je prva misel, da smo naredili nekaj narobe ...
Možnost, da gre vse dobro, sicer obstaja, vendar se v vaši glavi ne pojavi med prvimi scenariji. Negotovost skoraj samodejno zapolnimo z negativnim rezultatom.
Takšno razmišljanje lahko hitro zdrsne v katastrofiziranje, pri katerem možen neugoden razplet začnemo doživljati skoraj tako, kot da se je že zgodil. Posledica ni samo slabše razpoloženje. Telo in um sta lahko vedno znova v pripravljenosti na težave, ki se nazadnje sploh ne zgodijo.
PREBERITE TUDI:
#2 Ena slaba izkušnja za vas postane dokaz
Eden od značilnih miselnih vzorcev pesimizma je posploševanje. Posamezen dogodek ne ostane posamezen dogodek, ampak postane napoved prihodnosti.
Ko smo tako enkrat zaupali napačnemu človeku, verjamemo, da ljudem ni mogoče več zaupati. Poskusili smo zamenjati službo in se ni izšlo, zato menjavanje službe za nas nima več smisla. Nekaj smo se trudili narediti in nam ni uspelo, zato sklenemo, da enostavno nismo za to.
Besede, ki jih uporabljamo v notranjem dialogu, nas lahko hitro izdajo: »vedno«, »nikoli«, »vsi«, »nihče«, »meni se to ves čas dogaja«. Življenje je le redko tako dokončno, kot zvenijo te besede.
#3 Dobri novici hitro dodate »ampak«
Pesimističen pogled ne pomeni nujno, da dobrega ne opazimo. Pogosto pomeni, da mu ne dovolimo dolgo obstajati brez protiuteži. Kot da bi se morali pred veseljem zavarovati, ker bi bilo preveč nevarno verjeti, da se lahko nekaj preprosto dobro izteče.
Dobimo novo službo, a namesto, da bi se veselili, navdušenje utopimo v prepričanju, da bo zelo naporno. Ko otrok uspešno opravi preizkus znanja, nas je že strah, da bo naslednjič še težje. Rezerviramo si čudovite počitnice, ampak kaj, če bo ves teden deževalo?
V ozadju je lahko tudi prepričanje, da bomo manj razočarani, če si ne bomo dovolili prevelikih pričakovanj. Težava je, da tako pogosto zmanjšamo tudi veselje ob stvareh, ki se dejansko dogajajo tukaj in zdaj.
#4 Previdnost imate za realizem, optimizem pa za naivnost
»Samo realna sem.« »Nekdo pa mora pomisliti tudi na to, kaj gre lahko narobe.« »Raje ne pričakujem preveč.«
Vse to so lahko povsem razumne izjave. Realistična presoja tveganja je koristna in optimizem ne pomeni prepričevanja samega sebe, da bo vse čudovito.
Razlika se pokaže v tem, koliko možnosti smo pripravljeni upoštevati. Realist vidi, kaj bi lahko šlo narobe, vendar vidi tudi, kaj bi lahko šlo prav. Pesimistični miselni vzorec negativnemu razpletu že vnaprej pripiše večjo verjetnost, tudi kadar za to nima dovolj dokazov.
#5 Veliko časa porabite za predvidevanje težav
Kaj če zamudimo letalo? Kaj če bo hotel slab? Kaj če zbolim? Kaj če ne bom poznala nikogar? Kaj če se osmešim?
Premišljevanje o možnih zapletih je do neke mere koristno, saj nam omogoča načrtovanje. Toda obstaja pomembna razlika med pripravo in neskončnim predvidevanjem nevarnosti. Pri prvem prepoznamo težavo, poiščemo rešitev in nadaljujemo. Pri drugem vedno znova ustvarjamo nove scenarije.
Pesimist si na ta način pridobi občutek, da se s svojim razmišljanjem ščiti. V resnici lahko velik del prijetnega pričakovanja zamenja z napetostjo zaradi dogodkov, ki obstajajo samo kot možnost.
#6 Napake si zapomnite bolje kot uspehe
Če vam devet ljudi pohvali delo, eden pa ga kritizira, o čem boste razmišljali zvečer? Če vam uspe devet stvari in ena ne, katera bo določila vaš občutek o dnevu?
Človeški možgani so že sicer zelo pozorni na negativne informacije, saj je bilo zaznavanje nevarnosti skozi evolucijo pomembno za preživetje. Pri izrazito negativnem miselnem vzorcu pa lahko neuspehi dobijo nesorazmerno veliko prostora.
Posebej zanimivo je opazovati tudi, kako si razlagamo uspeh. Pesimistično naravnan človek lahko neuspeh pripiše sebi – »nisem dovolj sposobna« –, uspeh pa okoliščinam – »imela sem samo srečo«. Tako celo pozitivna izkušnja težko spremeni predstavo, ki jo ima o sebi.
#7 Težko verjamete, da bo nekaj dobrega trajalo
Ko je življenje nekaj časa mirno, nas lahko začne skrbeti prav ta mir. Ko odnos dobro deluje, čakamo na prvo težavo. Ko nam gre dobro v službi, pomislimo, da se bo gotovo nekaj zapletlo ...
Namesto da bi občutili varnost, se pojavi pričakovanje: zdaj je že predolgo vse v redu.
Takšen odziv je lahko način samozaščite. Če ves čas pričakujemo udarec, verjamemo, da nas ne bo mogel presenetiti. Toda cena te zaščite je visoka, saj težko zares uživamo tudi v obdobjih, ko se ne dogaja nič slabega.
#8 Zaradi pričakovanja neuspeha sploh ne poskusite
V tem delu postane pesimizem najbolj omejujoč. Če vnaprej verjamemo, da nam verjetno ne bo uspelo, je povsem logično, da smo manj pripravljeni tvegati.
Ne prijavimo se na razpis, ker »tako ali tako nimamo možnosti«. Ne povabimo nekoga na kavo, ker nas bo verjetno zavrnil. Ne začnemo projekta, ker je konkurenca prevelika. Ne naredimo spremembe, ker bi bilo lahko še slabše.
In prav tu lahko nastane začaran krog. Ker ne poskusimo, nimamo možnosti doživeti drugačnega izida. Ker ga ne doživimo, ostane naše prvotno prepričanje nedotaknjeno in spet lahko sami pri sebi le potrdimo svoje pesimistično prepričanje.
Pesimizem ni diagnoza in optimizem ni zanikanje resničnosti
Če ste se prepoznali v več opisanih vzorcih, to še ne pomeni, da morate nase nalepiti oznako pesimista. Optimizem in pesimizem lahko razumemo tudi kot načina pričakovanja in razlaganja dogodkov, ki se med ljudmi razlikujeta in se lahko spreminjata.
Pomembno je tudi razumeti, da se od nikogar ne pričakuje, da bi v vsaki težavi iskal nekaj pozitivnega. Včasih so okoliščine res slabe, strah upravičen in razočaranje popolnoma razumljivo. Ne gre za to, da bi se naučili zanikati neprijetna dejstva, ampak, da bi okrepili sposobnost, da poleg slabega vidimo tudi druge možne razplete.
Če že ne zaradi drugega, je smiselno pesimistične miselne vzorce nekoliko omejiti tudi zaradi njihovega vpliva na naše počutje. Številne raziskave namreč povezujejo bolj optimističen pogled z boljšim psihičnim počutjem in tudi z nekaterimi ugodnejšimi kazalniki telesnega zdravja. To seveda ne pomeni, da bomo zaradi pesimizma zboleli ali da nas optimizem lahko obvaruje pred boleznijo. Lahko pa način, kako razmišljamo o sebi, prihodnosti in težavah, pomembno vpliva na to, koliko stresa doživljamo in kako se z življenjskimi obremenitvami spoprijemamo.
Namesto »misli pozitivno« poskusite nekaj drugega
Če želite preveriti svoj način razmišljanja, se nekaj dni ustavljajte ob svojih prvih napovedih. Ko se pojavi misel »Tole se ne bo dobro končalo«, je ni treba nadomestiti z »Vse bo super«. Takšna trditev vam verjetno niti ne bo zvenela verodostojno.
Raje se vprašajte: Kaj pravzaprav vem in kaj samo predvidevam?
Nato dodajte še dve vprašanji: Ali obstaja še kakšen drug možen razplet? Kaj bi o isti situaciji rekla nekomu, ki ga imam rada?
Če vam ni uspelo nekaj pomembnega, bodite pozorni tudi na razlago. »Tokrat mi ni uspelo« je nekaj povsem drugega kot »meni nikoli nič ne uspe«. Prva poved opisuje dogodek, druga iz enega dogodka naredi sodbo o celotnem življenju.
Če pogledamo bolj od daleč, pa je prav to bistvo tistega znamenitega testa s kozarcem. Ni treba, da se prepričujemo, da je napol poln. Za začetek je dovolj, da opazimo, zakaj naš pogled vedno najprej obstane pri prazni polovici – in ali je to res edina polovica, ki si zasluži našo pozornost.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
