Navi Pillay: kdo je Nobelova nagrajenka za mir?
Kdo je Navi Pillay, letošnja Nobelova nagrajenka za mir? Njeno življenje so zaznamovali apartheid, pregon genocida in boj za človekove pravice.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Navanethem »Navi« Pillay, letošnja prejemnica Nobelove nagrade za mir, je 85-letna južnoafriška pravnica in dolgoletna zagovornica človekovih pravic. Rodila se je leta 1941 v Durbanu v družini indijskega porekla, odraščala pa v času apartheida, ko je bilo nebelopoltemu prebivalstvu sistematično onemogočeno enakopravno sodelovanje v družbi. Leta 1967 je postala prva nebelopolta ženska, ki je v tedanji južnoafriški provinci Natal odprla samostojno odvetniško pisarno.
V obdobju apartheida se je podala v zastopanje političnih aktivistov in zapornikov režima, kot njeno največjo zmago pa lahko gotovo štejemo sodno odločitev glede pravice političnih zapornikov do dostopa do odvetnikov. Enega najpomembnejših delov njene kariere je gotovo zaznamovalo delo na mednarodnih sodiščih. Leta 1995 je namreč postala sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando, kjer je sodelovala pri zgodovinski sodbi v primeru Jeana-Paula Akayesuja.
Zgodovinski primer
Jean-Paul Akayesu je bil župan ruandske občine Taba med genocidom leta 1994, v katerem so skrajneži iz vrst Hutujcev množično pobijali Tutsije. Mednarodno kazensko sodišče za Ruando ga je leta 1998 spoznalo za krivega genocida in zločinov proti človečnosti ter ga obsodilo na dosmrtni zapor. Sodba je bila zgodovinska, saj je sodišče prvič razsodilo, da lahko posilstvo ob izpolnjenih pogojih predstavlja dejanje genocida.
V zadnjih letih je bila v ospredju predvsem zaradi preiskovanja izraelskega ravnanja na palestinskih ozemljih. Med letoma 2021 in 2025 je vodila neodvisno preiskovalno komisijo ZN za Izrael in zasedena palestinska ozemlja. Komisija je leta 2024 ugotovila vojne zločine tako na izraelski kot palestinski strani, septembra 2025 pa objavila poročilo, v katerem je sklenila, da je Izrael v Gazi odgovoren za genocid nad Palestinci.
Od revnega dekleta do mednarodno priznane pravnice
V pogovoru za podkast Legal Luminaries se je Pillay spomnila tudi svojih skromnih začetkov. Že v osnovni šoli si je želela postati odvetnica, a ji je učitelj dejal, da bi moral biti njen oče zelo bogat, saj študij prava veliko stane. »To me je zelo prizadelo, vendar ni zlomilo moje odločnosti,« je povedala. Študij ji je nazadnje omogočila domača skupnost v Clarewoodu, kjer so prebivalci zbirali denar za njeno izobraževanje. Mladim zato še danes sporoča: »Nikoli ne veste, kako daleč lahko pridete, lahko pa temelje za uspeh postavite že danes. Morate se učiti in trdo delati.«
Spregovorila je tudi o diskriminaciji, s katero se je soočala na začetku odvetniške kariere. Po končanem študiju je zaman iskala zaposlitev v odvetniških pisarnah, saj so jo zavračali zaradi barve kože in spola. »Od pisarne do pisarne sem dobivala enake odgovore. Dejali so mi, da me ne morejo zaposliti, ker belske tajnice ne morejo sprejemati navodil temnopolte osebe. Poleg tega sem bila ženska. Spraševali so me, kaj bodo storili, če zanosim,« se je spominjala. Ker zaposlitve ni dobila, je leta 1967 odprla lastno odvetniško pisarno, pri čemer so ji pomagali družinski člani in prijatelji.
Mandela jo je presenetil s telefonskim klicem
Posebej se je spomnila trenutka, ko jo je Nelson Mandela imenoval za sodnico v Južni Afriki. Kot je povedala, jo je osebno poklical in ji sporočil novico. »Ni mi rekel, da me bo preizkusil, da moram svoje delo dobro opraviti ali da ga ne smem razočarati. Rekel mi je: 'To imenovanje mi prinaša veliko veselje. Upam, da bo kmalu postalo trajno.'« Kmalu zatem je bila predlagana za sodnico Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando, kar je njeno kariero usmerilo v mednarodno pravosodje.
Priče genocida v Ruandi so jo prepričale, naj ostane
Čeprav je sprva nameravala na mednarodnem sodišču za Ruando ostati le eno leto, je tam preživela osem let in pol. Kot je pojasnila, so jo k temu spodbudile predvsem pretresljive izpovedi prič. »Ostala sem zaradi poguma teh prič, predvsem žensk, ki so pripovedovale, kaj so jim storili. Nekatere so nam v sodni dvorani povedale, da so prišle zato, ker želijo videti, kako bo pravici zadoščeno,« je dejala.
Ob tem je opozorila, da morajo sodniki tudi pri obravnavi najhujših zločinov ohraniti nepristranskost, vendar to ne pomeni, da ne smejo pokazati sočutja do žrtev. »Ne morete nikogar obsoditi, če krivda ni dokazana onkraj razumnega dvoma. Še vedno pa lahko pokažete empatijo,« je poudarila.
Nagrado bo delila s Trumpom, a le ob velikem aplavzu
Kot enega svojih najpomembnejših dosežkov je izpostavila sodbo zoper predstavnike medijev, ki so med genocidom v Ruandi spodbujali nasilje nad prebivalstvom. Poudarila je, da so bili sprva številni zgroženi nad možnostjo kazenskega pregona novinarjev in lastnikov radijskih postaj, ki sami niso neposredno sodelovali pri pobijanju. »Mediji imajo svobodo izražanja, vendar ta prinaša tudi odgovornost. Ne morete spodbujati nasilja in genocida,« je dejala.
Novica o prejemu Nobelove nagrade za mir je Pillay presenetila med udeležbo na vrhu o mednarodnem pravu v Nürnbergu, kjer so jo stanovski kolegi nagradili z bučnim aplavzom. »Kot odvetnica in sodnica želim vseeno preveriti, ali je to res,« se je ob razglasitvi pošalila in v smehu dodala: »Če boste malo bolj ploskali, bom morda nagrado delila s Trumpom.« Njen odziv je posnela generalna sekretarka Amnesty International Agnes Callamard in videoposnetek objavila na družbenem omrežju X. Pillay se je ob tem spomnila tudi svojega zadnjega poročila o Gazi, v katerem je komisija ZN izraelsko ravnanje opredelila kot genocid.
»Eden najpogostejših odzivov na poročilo je bil, da so pohvalili moj pogum. Zakaj bi potrebovali pogum, da poveste resnico?« se je vprašala. Norveški Nobelov odbor je ob podelitvi poudaril, da želijo z njenim delom svet spomniti na pomen vladavine prava kot temelja miru in nenasilnega reševanja konfliktov.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
