Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) je najobsežnejši sistematični in organiziran popis ptic v Sloveniji, izvaja ga Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS). V razmiku največ 10 dni so vodne ptiče preštevali v večjem delu severne poloble, kjer je sedaj zima (kakršnakoli že je). V Sloveniji smo popis opravili v soboto in nedeljo. Na reki Kolpi poteka štetje od leta 2005. Zadnja leta pa pri aktivnostih sodeluje tudi Javni zavod Krajinski park Kolpa. V nedeljo 15. januarja je bilo prvič pokrito celotno območje bregov Kolpe v belokranjskem delu - od Prelesja na meji z občino Kočevje do Rakovca, ko Kolpa zapusti Slovenijo. Pomembno je tudi dejstvo da je JZ KP Kolpa strokovno pokril velik del popisnega območja, Belokranjci pa smo pokrili 5 od 8 odsekov.

Letos je 13 prostovoljcev na celotnem odseku registriralo 1.066 ptičev. Leta 2011 827 ptic in leta 2010 1.008 vodnih ptic, a je bilo v preteklih letih območje štetja manjše. Daleč največ je bilo opaženih rac mlakaric (785), sledijo jim kormorani (80), mali ponirki (54), veliki žagarji (50) in sive čaplje (40). Zabeleženi so bili še čopasti ponirki, velike bele čaplje, labodi grbavci, kreheljci, zvonci, moškatna bleščavka, liske, zelenonoge tukalice, vodomci in rečni galeb. Velika posebnost letošnjega leta je pritlikavi kormoran, ki je bil na Kolpi opažen prvič. Največji ponos so gotovo veliki žagarji, ki ne le prezimujejo, pač pa na območju parka tudi gnezdijo že vsaj tri leta, Kolpa pa je njihovo drugo znano gnezdišče v Sloveniji. Skupaj je bilo zabeleženih 16 vrst ptičev. Največ kormoranov, ki posebno ribičem povzročajo veliko skrbi, je bilo opaženih na območju med Vinico in Damljem ter med Metliko in Rosalnicami. Največ rac mlakaric pa v nižinskem delu od Pobrežja do Metlike, kjer je tudi sicer več ptičev. Manj ptičev pa je gorvodno, posebno v kanjonu reke Kolpe (Damelj-Radenci).

Podatki sicer še niso dokončno obdelani, a po pogovorih s posameznimi prostovoljci je mogoče razbrati, da je ptičev v Sloveniji letos manj kot pretekla leta. Zaenkrat se še ne da sklepati, ali gre za bistvene spremembe v okolju, ki so povzročile upad populacij, ali pa je zima brez snega zadržala večino selivk severneje od Alp.