Žiga Živulović jr. / BOBO

Predloge je prejšnji teden predstavila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, takrat je pojasnila, da predlog zakona prinaša številne rešitve na več področjih. A dan po tistem je poslanska skupina SDS v državni zbor po rednem postopku vložila predlog zakona o paliativni in hospic oskrbi. To je blokiralo tudi sprejem predloga zakona o dodatnih interventnih ukrepih.

Vlada se je zato prilagodila predlog in v njem spremenila nekatere člene, da bi lahko stekel zakonodajni postopek. Prenovljeno besedilo, ki nadomešča prejšnji predlog, je poslala v obravnavo v državni zbor po nujnem postopku.

Sprejet predlog zakona

Bolniška: Konec izigravanja sistema, vlada uvaja ostrejše ukrepe

Ena od stvari, ki jih vlada želi rešiti, je ureditev stanja na področju urgentne medicine, kjer v predlogu zakona uvaja finančno spodbudo za izbiro te specializacije. Zanimanje zanjo je namreč skromno, ministrica je prejšnji teden govorila o tem, da je bil na jesenskem razpisu za specializacije iz urgentne medicine prijavljen samo en kandidat. Po njeno bodo s tem in drugimi ukrepi povečali zanimanje.

Uspeh pri izbiri specializacije družinske medicine

Podobna spodbuda se je namreč izkazala za zelo učinkovito pri izbiri specializacije družinske medicine, takrat so specializantom namenili 1000 evrov bruto mesečno. Zdaj bi radi ukrep prenesli tudi na urgentno medicino in po predlogu iz državnega proračuna zagotovili dodatek za tiste, ki jim bodo odobrili specializacijo v letih 2026 in 2027.

In kakšen bo ta znesek? V prvem predlogu je bil, z željo zagotoviti večji interes za izbiro te specializacije in kadrovske okrepitve za delo na področju urgentne medicine, postavljen na 1000 evrov bruto mesečno. V prenovljenem predlogu se je spremenil tudi 35. člen, ki govori o tem, in sicer zdaj vlada spodbudo za izbiro specializacije iz urgentne medicine, ki jo opredeljuje kot poseben prejemek oziroma nagrado, določa na 600 evrov bruto mesečno.

Sicer pa je vlada pojasnila, da predlog zakona vsebinsko v bistvenem delu ostaja enak kot prejšnji in vsebuje nujne, ciljno usmerjene ukrepe v zdravstvu, "s katerimi se odločilno vpliva na dostopnost do zdravstvenega varstva, predvsem s podaljšanjem določenih že sprejetih ukrepov in z uvedbo dodatnih ukrepov, katerih namen je zagotoviti zadostno število ustrezno usposobljenega kadra in so nujni za učinkovito delovanje zdravstvenega sistema kot celote".