B. B., arhiv DL

##IMAGE-2289241##

Včeraj je bil svetovni dan duševnega zdravja. Pomena te problematike se zavedajo tudi v Zdravstvenem domu Novo mesto, kjer prav v tem tednu začenjajo s prvimi obravnavami pacientov v okviru ti. skupnostne psihiatrične obravnave. Za pridobitev tega programa so se trudili dve leti. Novomeški zdravstveni dom je eden izmed štirih slovenskih zdravstvenih domov, ki je začel izvajati pilotni projekt obravnave psihiatričnih bolnikov na domu, je sporočila direktorica Milena Kramar Zupan.

»Namesto institucionalnega oziroma bolnišničnega zdravljenja se v skladu z evropskimi in svetovnimi smernicami na področju duševnega zdravja vse bolj uveljavlja skupnostna psihiatrična obravnava (SPO). Gre za multidisciplinarne delovne skupine, ki vključujejo psihiatre, psihologe, delovne terapevte, medicinske sestre in socialne delavce, ki se povezujejo z osnovnim zdravstvenim varstvom. Ti sestavljajo organizacijo služb za duševno zdravje, ki zagotavlja učinkovito psihosocialno obravnavo za opredeljeno skupino prebivalstva v skladu z njihovimi potrebami,« pojasnjuje direktorica in pravi, da ne gre samo za zdravljenje, pač pa tudi za rehabilitacijo ter formalne in neformalne mreže pomoči, ki zagotavljajo zdravstveno in socialno varstvo, delovno usposabljanje, zaposlovanje, izobraževanje, nastanitev s podporo in druge rehabilitacijske storitve predvsem osebam s hudimi in ponavljajočimi se duševnimi motnjami, ki tako pomoč najbolj potrebujejo.

Prvi štirje timi skupnostne psihiatrične obravnave začenjajo delovati na območju Novega mesta, Sevnice, Murske Sobote in Slovenj Gradca, torej tam, kjer je pokritost in dostopnost do psihiatrične pomoči najslabša, potrebe pa so velike.

V novomeškem Zdravstvenem domu je skupina za izvajanje SPO začela delovati pred enim mesecem. V času priprav na začetek delovanja so člani tima obiskali vrsto nevladnih organizacij in splošnih zdravnikov in jim predstavili namen in načine delovanja. Kot pravijo je bil odziv dober, mnogi so si edini, da to obliko pomoči dejansko potrebujemo. Potrebe v okolju po taki obliki zdravljenja so namreč velike, saj psihiatrov primanjkuje ali pa so čakalne vrste pred njihovimi vrati predolge.

"Precej pacientov, ki so spoznali SPO, je že izrazilo pripravljenost za vključitev in sodelovanje, v tem tednu pa začenjamo v Zdravstvenem domu Novo mesto tudi s prvimi pravimi obravnavami bolnikov," je še dodala Kramar Zupan in omenila, da pripravljajo seznam tistih, ki jih bodo obiskali, hkrati pa pozivajo tudi ostale, ki jih pestijo tovrstne bolezni in motnje, da se jim oglasijo. Vsak delovnik od 7. do 14. ure sta na voljo telefonski številki 051/ 628 - 616 ali 031/ 346 – 753, lahko pa pišete tudi na email: elena.semenova@zd-nm.si .

Skupine strokovnjakov za posamezno področje, lahko odgovorijo takoj v primeru nevarnih dogodkov in samomorilske ogroženosti bolnika ter spremljajo paciente s hudimi in ponavljajočimi duševnimi motnjami zaradi zahtevnosti, pogostosti kriznih posredovanj in potrebe po nepretrganem spremljanju zdravstvenega stanja v bližini njihovih domov.

Člani tima SPO z izdelanim individualnim načrtom za vsakega pacienta, z vplivom na okolje in preko izobraževanja družin bistveno pripomorejo k zmanjševanju števila hospitalizacij, te pa so tudi krajše. Skupnostni regionalni psihiatrični programi omogočajo doseg večjega števila pacientov, ki jih kot ogrožene prepoznajo v lokalnem okolju in hkrati začnejo sistematično izvajati regionalno preventivo.

Model celostne in skupnostne psihiatrične obravnave na domu predstavlja bolj sodoben, izvorno vsebinski, učinkovit trajnostni načrt in izvajanje psihosocialne pomoči oz. podpore v lokalnem okolju. SPO omogoča v primerjavi s sprejemom v bolnišnici, intenzivno vodenje in spremljanje bolnikove rehabilitacije v vsakdanjem življenju (vključevanje, aktivnosti, osamosvajanje, odgovornost za svoje psihosocialno zdravje).

»Glavne prednosti SPO so, da se zdravljenje duševnega bolnika lahko opravlja blizu oziroma na pacientovem domu, saj se s tem odpravlja stigmatizacija oseb z duševnimi boleznimi. Mnogi namreč trdijo, da pomoč potrebujejo vendar ne želijo obiskati psihiatrične ambulante. Delovne skupine pripomorejo k povečanju sodelovanja pri zdravljenju, zadovoljstvu bolnikov in s tem tudi k zmanjšanju stroškov zdravljenja. Hitro in kakovostno ukrepanje pomeni krajšo rehabilitacijo, hitrejšo vrnitev v družbeno, socialno in delovno okolje,« navaja direktorica.

Pomembno je, da se oseba s takšno obravnavo strinja in aktivno sodeluje pri njenem načrtovanju.

Podatki o pogostosti duševnih bolezni in motenj kažejo, da so eden izmed največjih javnozdravstvenih problemov, saj povzročajo največ invalidnosti in prizadenejo vsako leto več kot tretjino populacije. Najpogostejše duševne motnje so tesnoba in depresija, odvisnosti, predvsem od alkohola in demence. Duševne motnje vodijo v ekonomske in socialne posledice, saj so najpogostejši razlog za prezgodno upokojitev, med boleznimi pa prispevajo največ k socialni izključenosti, revščini in stigmatizaciji. Duševne motnje so močno povezane z nevarnostjo samomora, ljudje z duševnimi motnjami umirajo skoraj za 20 let prej kot ostali, še v sporočilu za javnost piše direktorica ZD Novo mesto.