Simptomi menopavze od 40. do 65. leta
Telesne spremembe, ki napovedujejo menopavzo, se lahko začnejo zgodaj, že v tridesetih letih, ali precej pozno, celo v petdesetih.
Menopavzo zaznamuje naraven upad plodnosti. Z leti jajčniki proizvajajo vedno manj hormonov, menstruacija postaja neredna in se sčasoma popolnoma ustavi. Med pogostimi znaki menopavze so izostajanje menstruacije, vročinski oblivi in pridobivanje telesne teže.
Prehod v menopavzo
V menopavzo vstopite po 12 zaporednih mesecih brez menstruacije. Celoten prehod običajno traja približno sedem let, pri nekaterih ženskah pa lahko tudi do 14 let. Pomembno je vedeti, da simptomi menopavze niso linearni in niso vezani izključno na starost. Nekateri se lahko pojavijo prej ali pozneje, lahko tudi izzvenijo in se čez čas znova vrnejo.
Zgodnja menopavza: 40–45 let
Če ste v štiridesetih in vam izostane več menstruacij, lahko najprej pomislite na nosečnost, vendar je to lahko tudi znak zgodnje menopavze. Približno pet odstotkov žensk doživi menopavzo med 40. in 45. letom. Menopavza pred 40. letom, imenovana prezgodnja menopavza, je redkejša.
Značilni so nepričakovani premiki v menstrualnem ciklu: izostanek več zaporednih menstruacij, krajši ali daljši cikli ter močnejše ali šibkejše krvavitve. Zgodnja menopavza lahko zmanjša možnosti za zanositev, zato nekatere ženske razmišljajo o zamrzovanju jajčnih celic ali drugih možnostih.
Perimenopavza: 45–50 let
Perimenopavza se običajno začne v poznih štiridesetih. Menstruacije so še prisotne, vendar postajajo vse bolj neredne. V zadnjem letu ali dveh se lahko pojavi več izostalih ciklov.
Fizični simptomi vključujejo spremembe na dojkah, suhe oči, rdečico obraza, izpadanje las, glavobole, vročinske oblive, povečano poraščenost, razbijanje srca, pogostejše uriniranje, nespečnost, srbečico, bolečine v mišicah in sklepih, nočno potenje, bolečine med spolnim odnosom, občutljive dojke, suhost nožnice in pridobivanje telesne teže.
Psihični in čustveni simptomi so lahko tesnoba, zmanjšan libido, depresija, težave s koncentracijo (t. i. možganska megla), razdražljivost, utrujenost, pozabljivost in nihanja razpoloženja.
V tem obdobju je zanositev otežena, vendar še vedno možna, zato je ob neželeni nosečnosti potrebna zaščita.
Menopavza: 50–55 let
V zgodnjih petdesetih letih je večina žensk že v menopavzi ali tik ob njenem prehodu. Jajčniki ne sproščajo več jajčec in ne proizvajajo večjih količin estrogena.
V tem obdobju se poveča tveganje za bolezni srca, osteoporozo, uhajanje urina, okužbe sečil in vaginalne okužbe. Pomembno je, da se o spremembah življenjskega sloga pogovorite z zdravnikom.
Pozna menopavza: 55–60 let
Pri manjšem deležu žensk se menopavzni prehod začne po 55. letu. Raziskave kažejo, da je pozna menopavza povezana z manjšim tveganjem za srčno-žilne bolezni, osteoporozo in možgansko kap ter z daljšo življenjsko dobo, kar strokovnjaki pripisujejo daljšemu delovanju estrogena.
Postmenopavza: 60–65 let
Po enem letu brez menstruacije vstopite v postmenopavzo. Nekateri simptomi se lahko nadaljujejo še več let. Raziskava iz leta 2018 je pokazala, da je kar 40 odstotkov žensk med 40. in 65. letom še vedno doživljalo vročinske oblive.
Na čas prehoda vplivajo genetika, zdravstvena zgodovina in kajenje. Če sumite, da ste v perimenopavzi ali menopavzi, lahko zdravnik diagnozo potrdi tudi s krvnimi preiskavami.
