Ali lahko umetna inteligenca nadomesti terapevta?
Umetna inteligenca je vse pogosteje sogovornik v osebnih stiskah. Kaj nam lahko res pomaga razjasniti in kje so njene meje pri psihološki podpori?
Vprašanje, ali lahko umetna inteligenca prevzame vlogo terapevta, se danes ne pojavlja več kot znanstvena fantastika, temveč kot realna dilema. Ljudje se z njo pogovarjajo o odnosih, strahovih, tesnobi, celo o najglobljih osebnih stiskah. Ne zato, ker bi ne cenili terapije, ampak ker je ta pogosto nedosegljiva. Za mnoge je predraga. Marsikdo niti ne ve, kje poiskati pravega terapevta. In še vedno je prisotno nelagodje, da bomo zaradi iskanja pomoči hitro označeni. AI pa je pri nas doma in vedno odgovori. Takoj. Mirno. Brez zadržkov.
To je njen največji adut in hkrati njena največja past.
PREBERITE TUDI:
Kjer pomaga razjasnjevati
Umetna inteligenca je izjemno dobra pri razjasnjevanju misli. Pomaga nam urediti notranji kaos, poimenovati občutke, prepoznati ponavljajoče se vzorce, ponudi nam drugačen pogled na situacijo. Včasih nas ustavi s preprostim vprašanjem, ki ga sami nismo znali oblikovati. Če iščemo jasnost, strukturo ali perspektivo, je lahko presenetljivo uporabna.
Toda tukaj je meja, ki je ne gre spregledati.
Razumevanje ni isto kot zdravljenje.
Psihološka sprememba se ne zgodi zato, ker nekaj dojamemo, ampak zato, ker se nekaj v nas začne umirjati. In to se ne zgodi v glavi, temveč v telesu. V živčnem sistemu. V odnosu. Terapevt ne dela le z vsebino tega, kar povemo, temveč z načinom, kako to povemo. Z zadržanim dihom. S tišino. Z napetostjo, ki se pojavi, še preden sploh najdemo besede.
Umetna inteligenca tega ne zazna. Ne more so-regulirati našega sistema, ko smo preplavljeni. Ne ve, kdaj se zatekamo k razlagi zato, da bi se izognili občutku. Ne loči med uvidom in obrambo. Odgovarja na besede, ne pa na stanje.
Pomembna je tudi etična razsežnost. Umetna inteligenca ne zna zanesljivo presoditi tveganja. Ne more odgovorno prepoznati, kdaj je nekdo v resni stiski, taki, da je že ogrožen. Ne more prevzeti vloge, ki jo ima usposobljen strokovnjak, kadar je treba prepoznati tveganje in ukrepati. Terapevt pa nosi to odgovornost. To ni tehnična podrobnost, temveč temeljna razlika.
Zato odgovor ni zapleten.
Umetna inteligenca ne more nadomestiti terapevta.
Kot orodje, ne kot nadomestek
Najbolj zdrav način razumevanja umetne inteligence je, da jo vidimo kot orodje. In res je lahko izjemno uporabno orodje – če jo uporabljamo zavestno. Orodje, ki nam lahko pomaga razmišljati med terapijami, se nanje pripraviti ali razjasniti posamezno temo. Orodje, ki nam pomaga postavljati boljša vprašanja, ne pa tisto, ki bi imelo odgovore namesto nas. Kot način, da lažje ubesedimo, kje smo obtičali.
Ne kot nekoga, ki nas “zdravi”, ampak kot nekaj, kar nam pomaga bolje razumeti, kaj sploh potrebujemo.
Kje moramo biti pazljivi
Težava se ne pojavi zato, ker bi bila umetna inteligenca nevarna ali napačna. Pojavi se tiho, skoraj neopazno, v trenutkih, ko začne nadomeščati nekaj, česar si v resnici želimo, a se mu hkrati izogibamo. Stiku. Odnosu. Tistemu neprijetnemu občutku, da nas nekdo zares vidi.
Umetna inteligenca nam zna pomagati razmišljati. Ne zna pa biti z nami v trenutku, ko nam postane težko. Ne zazna napetosti v telesu. Ne sliši tišine med stavki. Ne čuti, kdaj govorimo zato, da bi se pomirili, in kdaj zato, da bi se čemu izognili. In prav tam se pogosto zgodi tisto, česar ne more nadomestiti noben odgovor.
Psihološka sprememba se redko zgodi zato, ker dobimo popolno razlago. Pogosteje se zgodi zato, ker smo v odnosu dovolj varni, da lahko za hip odložimo obrambo. Da nas nekdo sliši, še preden znamo natančno povedati, kaj nas boli. Da nas nekdo začuti tudi tam, kjer nam je nerodno ali neudobno.
Resnično zdravljenje se ne zgodi v popolnem odgovoru. Zgodi se v odnosu, kjer smo slišani, začuteni in srečani in to tudi tam, kjer nam ni udobno. Tehnologija nam pri tem lahko pomaga. Ne more pa tega opraviti namesto nas.
To je razlika, ki jo moramo imeti v glavi. Umetna inteligenca je dovolj dobra. Vprašanje je, kaj v določenem trenutku nadomešča in česa ne more.
E-novice · Novice
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
