Janševa vlada jim je omogočila višje marže. So v Petrolu zadovoljni?
Ena od prvih potez Janševe vlade je dvig zgornje dovoljene marže v okviru regulacije naftnih derivatov. So v Petrolu zadovoljni?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zgornja dovoljena marža v okviru regulacije cen naftnih derivatov tudi po vladni odločitvi za njen občuten dvig po navedbah Petrola kot največjega trgovca z naftnimi derivati v državi še vedno ne odraža celotne rasti stroškov poslovanja v zadnjih letih. Kot so zapisali, je marža še vedno med najnižjimi v primerljivih državah v regiji.
Vlada je v petek še za šest mesecev podaljšala regulacijo cen določenih naftnih derivatov, a obenem občutno zvišala najvišje dovoljene marže trgovcev. Medtem ko so lahko te do zdaj znašale največ 0,0983 evra za liter dizelskega goriva, 0,0994 evra za liter 95-oktanskega bencina ter 0,08 evra za liter kurilnega olja, bodo od torka za vse tri vrste naftnih derivatov določene pri 0,1150 evra oz. 11,5 centa za liter.
Obenem je šla vlada trgovcem - največji med njimi je Petrol, poleg njega sta pomembnejša igralca še madžarski Mol in britanski Shell - na roko tudi pri načinu obračunavanja biokomponent v dizelskem gorivu z uvedbo dodatne komponente obnovljivega goriva HVO in z višjimi priznanimi stroški njihovega transporta.
V Petrolu odločitev vlade pod vodstvom Janeza Janše pozdravljajo. Obenem pa so v odzivu za medije poudarili, da regulirana marža v Sloveniji tudi po spremembi ostaja med najnižjimi v »primerljivih državah regije«. »Medtem ko regulirane maloprodajne marže v primerljivih državah praviloma dosegajo med 15 in 19 centov na liter, regulirana marža v Sloveniji znaša 11,5 centa na liter,« so navedli.
Obenem regulirana marža po njihovih navedbah tudi po spremembi še vedno ne odraža celotne rasti stroškov poslovanja. V zadnjih letih so se občutno povečali stroški dela, logistike, energije, financiranja in zagotavljanja energetske infrastrukture, so našteli.
Dejansko dvig na 15 centov za liter
V poslovnem mediju Finance so sicer ocenili tudi pozitiven učinek omenjenih sprememb pri biokomponenti. Te po njihovih navedbah učinkujejo na način, kot bi bila zgornja dovoljena marža dejansko dvignjena na 15 centov za liter.
V Petrolu pravijo, da stroški izpolnjevanja obveznosti uporabe biokomponent v gorivih do zdaj niso bili ustrezno upoštevani, zato sprejeta sprememba predstavlja pomemben korak k bolj uravnoteženemu in predvidljivemu regulatornemu okviru.
Cena goriv bo višja
V splošnem v tem trgovcu menijo, da sprejete spremembe ohranjajo močno zaščito potrošnikov in obenem izboljšujejo pogoje za dolgoročno zanesljivo oskrbo trga. »Stabilno delovanje sistema, investicije v energetski prehod in doseganje okoljskih ciljev namreč zahtevajo predvidljiv, dosleden in ekonomsko vzdržen regulatorni okvir,« so zapisali. Medtem ko bodo vladni ukrepi blagodejno vplivali na poslovanje trgovcev, pa bo zaradi kombinacije teh sprememb na drugi strani cena naftnih derivatov višja.
Cena dizla bo zaradi tega po ocenah pristojnega ministrstva za infrastrukturo in energetiko višja za približno sedem centov na liter, 95-oktanskega bencina za približno 2,5 centa in kurilnega olja za približno 2,2 centa na liter.
Nove cene bodo znane danes in bodo tako kot spremembe regulacije v veljavi s torkom. Če bodo omenjeni vladni ukrepi po eni strani naftne derivate podražili, pa je pričakovati, da bodo gibanja na trgu na drugi strani ta učinek blažila oz. ceno zniževala.
Za bogate prijatelje
Po prepričanju poslanke Svobode Alenke Bratušek je dvig marž še en dokaz, da gre novi vladni koaliciji izključno za bogate prijatelje.
»Znova smo lahko ugotovili, da gre tej vladi, tej koaliciji samo in izključno za bogate prijatelje in nikakor za ljudi,« je ob robu seje DZ dejala Bratušek, donedavna ministrica za infrastrukturo in zdaj poslanka ter predsednica komisije DZ za nadzor javnih financ.
Dvig marž trgovcem z naftnimi derivati je po njenih besedah še en dokaz za to, da bo koalicija »napolnila žepe bogatih prijateljev« namesto državnega proračuna, saj da bo pozitivni učinek ukrepa na poslovanje trgovcev okoli 40 milijonov evrov.
Spomnila je, da je prejšnja vlada v času cenovnega šoka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu znižala trošarine na minimum, kar da je sicer pomenilo za okoli 130 milijonov evrov izpada iz v državnem proračunu, a je bilo to namenjeno temu, da bi breme višjih cen nafte ljudje čutili čim manj.
Napovedala je sklic seje komisije za nadzor javnih financ, na kateri naj bi skušali ugotoviti razloge za odločitev nove vlade.
Je pa pripomnila, da je ta ukrep »samo še en dokaz, da je bil tisti primanjkljaj bencina, kurilnega olja in dizla teden pred volitvami predvolilna manifestacija za te, ki danes vračajo usluge«.
Levica: Danes vidimo, komu so ukrepi v resnicni namenjeni
Na potezo vlade so so odzvali tudi v stranki Levica. »Koalicija je še pred nekaj tedni govorila o razvojnih ukrepih, danes pa vidimo, komu so ti ukrepi v resnici namenjeni. Namesto da bi iskala načine za omejevanje življenjskih stroškov in zaščito prebivalcev pred draginjo, je med prvimi potezami poskrbela za višje prihodke največjih trgovcev z gorivi,« so komentirali v sporočilu za javnost.
Zgovorno se jim zdi, da je borzni trg odločitev pozdravil z rastjo delnice Petrola. Ta se je danes podražila za skoraj pet odstotkov. »Če investitorji slavijo odločitev vlade, ker pričakujejo višje dobičke, je jasno, da naj nekdo drug pričakuje višje cene. In ta nekdo niso delničarji, ampak ljudje, ki bodo plačevali dražje gorivo,« ugotavljajo v Levici.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
